Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) |...

561. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o referendumu in ljudski iniciativi

Razglašam zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 1994 in o njem ponovno odločal na seji dne 8. marca 1994.

Št. 0100-28/94

Ljubljana, dne 8. marca 1994

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.

Ta zakon ureja tudi način uresničevanja ljudske iniciative za spremembo ustave in za sprejem zakona.

2. člen

Referendum o ustanovitvi občine ureja poseben zakon.

V postopku za izvedbo referenduma o ustanovitvi občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona glede vprašanj, ki s posebnim zakonom niso urejena.

3. člen

Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za referendum v lokalni skupnosti, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

II. REFERENDUM

1. Referendum o spremembi ustave

4. člen

Z referendumom o spremembi ustave državljani odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor.

5. člen

Državni zbor mora razpisati referendum o spremembi ustave, če to zahteva najmanj trideset poslancev. Zahtevo lahko vložijo po sprejemu spremembe ustave, vendar pred njeno razglasitvijo v državnem zboru. Državni zbor mora razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve.

6. člen

Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.

7. člen

Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, državni zbor sprejeto spremembo ustave razglasi, ko prejme poročilo o izidu referenduma.

8. člen

Državni zbor je vezan na izid referenduma.

Dve leti po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.

2. Zakonodajni referendum

9. člen

Na zakonodajnem referendumu se lahko volivci vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom (v nadaljnjem besedilu: predhodni referendum), ali potrdijo zakon, ki ga je državni zbor že sprejel (v nadaljnjem besedilu: naknadni referendum).

10. člen

Zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati:

-

o zakonih, ki se sprejemajo po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne potrebe države, interesi obrambe ali naravne nesreče,

-

o zakonih, od katerih je neposredno

odvisno izvrševanje sprejetega državnega proračuna,

-

o zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje ratificiranih mednarodnih pogodb.

11. člen

Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo.

Predlog, naj državni zbor razpiše zakonodajni referendum, lahko da vsak poslanec.

12. člen

Državni zbor mora razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev.

13. člen

Zahtevo volivcev za razpis referenduma vloži njihov predstavnik. Zahtevi mora biti priloženo najmanj štirideset tisoč podpisov volivcev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.

Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 14. členom tega zakona in mora biti podprta s podpisi najmanj dvesto volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi državnega zbora.

Predsednik državnega zbora obvesti o dani pobudi najpozneje v treh dneh po prejemu pobude ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O tem roku obvesti tudi pobudnika zahteve.

Volivec da svojo podporo zahtevi s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. V obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volivca. Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice. Volivec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.

14. člen

V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Zahteva mora biti obrazložena.

15. člen

Če državni zbor meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ali če zahteva ni obrazložena, pozove predstavnika predlagatelja, naj jasno opredeli vprašanje oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo.

Če predstavnik predlagatelja vztraja pri vprašanju iz prejšnjega odstavka ali če ne dopolni zahteve z obrazložitvijo, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše.

16. člen

Če državni zbor meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče.

Ustavno sodišče odloči o zahtevi v tridesetih dneh.

17. člen

Predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma se lahko vloži od dneva, ko je predlog zakona predložen državnemu zboru, do začetka tretje obravnave predloga zakona.

Če je pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma dana pred začetkom prve obravnave predloga zakona, rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi ne sme biti krajši od petinštirideset dni in ne daljši od šestdeset dni. Če je taka pobuda dana pozneje, ta rok ne sme biti krajši od trideset dni in ne daljši od petinštirideset dni.

Če je dana pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma, državni zbor ne sme začeti tretje obravnave predloga zakona pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.

18. člen

Predhodni referendum se lahko nanaša na vprašanje:

-

ali naj se določeno vprašanje uredi z zakonom,

-

ali naj se s predlaganim zakonom uredi določeno vprašanje tako, kot je predlagano,

-

ali naj se s predlaganim zakonom uredi določeno vprašanje drugače, kot je predlagano, in kako naj se uredi,

-

ali naj se v predlaganem zakonu uredi določeno vprašanje, ki v zakonu ni urejeno, in kako naj se uredi.

19. člen

Državni zbor mora razpisati predhodni referendum najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma.

V primeru iz 16. člena mora državni zbor razpisati referendum najkasneje v sedmih dneh po prejemu odločitve ustavnega sodišča, da zahteva za referendum ni protiustavna.