Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi |...

2770. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi

K O L E K T I V N A P O G O D B A za zaposlene v zdravstveni negi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Stranki kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepajo Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zdravniška zbornica Slovenije za delodajalce ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter ZSSS Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za delojemalce (v nadaljevanju: stranki).

Kolektivno pogodbo podpišejo predstavniki Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zdravniške zbornice Slovenije za delodajalce ter predsedniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in ZSSS, Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za delojemalce.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba (v nadaljevanju: pogodba) velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (v nadaljevanju: delodajalec) in zaposlujejo zaposlene v zdravstveni negi, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom (v nadaljevanju: zaposleni).

Izraz zaposleni vključuje poklice: bolničar, zdravstveni tehnik in medicinska sestra s srednjo, višjo, visokostrokovno ter univerziteno izobrazbo.

Ta pogodba velja tudi za dijake in študente zdravstvene nege na obvezni praksi.

Določbe te pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu določb zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni z drugim splošnim aktom zavoda drugače urejeno. Splošni akt zavoda in drugi izvedbeni akti ne morejo zmanjšati pravic, določenih s to pogodbo.

Pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.

3. Časovna veljavnost

Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS in velja 2 leti.

Njena veljavnost se podaljša za 2 leti, če nobena stranka pogodbe ne odpove v roku najmanj treh mesecev pred iztekom roka veljavnosti oziroma ne začne postopka za sklenitev nove.

Stranki lahko pogodbo kadarkoli sporazumno spremenita.

II. OBLIGACIJSKI DEL

1. Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki si morata z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

2. Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo določbam te pogodbe.

3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev pogodbe

Vsaka stranka lahko v vsakem času predlaga spremembo ali dopolnitev pogodbe.

Stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži drugi stranki svoj obrazložen predlog v pisni obliki. Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.

V primeru, da nasprotna stranka predloga ne sprejme ali se o njem v določenem roku ne opredeli, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Vsaka stranka lahko poda pobudo za sklenitev nove pogodbe vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe.

Določbe te točke se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove pogodbe.

4. Reševanje sporov

Za reševanje sporov med strankama, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, se v 30 dneh po uveljavitvi pogodbe ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.

Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi, dopolnitvi pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

5. Komisija za pomirjevanje

Vsaka stranka imenuje dva člana v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot 5. člana komisije.

Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti sklenjen v pisni obliki.

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera od strank pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno. V teh primerih odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

6. Arbitražni svet

V 30 dneh po uveljavitvi te pogodbe stranki oblikujeta listo arbitrov in njihovih namestnikov, ki sodelujejo v posameznih arbitražah.

V primeru spora imenujeta stranki vsaka po dva arbitra s te liste. Predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno.

V primeru, da se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi, ali dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj, se reševanje spora poveri arbitraži.

S predlogom o začetku arbitražnega postopka, mora tisti, ki je sprožil postopek, imenovati svoje arbitre. Če druga stran v 15 dneh ne postavi svojih arbitrov, lahko predlagatelj zahteva, da arbitre postavi sodišče, pristojno za delovne spore.

Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi dokazov arbitraža odloča z večino glasov.

Predsednik arbitraže vodi obravnavo, posvetovanje in glasovanje. Njegova dolžnost je, da poskrbi, da se vsa vprašanja vsestransko in popolno preučijo. Predsednik arbitraže glasuje zadnji.

O obravnavi in posvetovanju se vodi zapisnik. Zapisnik o glasovanju se zapečati in priloži zapisniku o ustni obravnavi.

Odločba arbitraže mora biti obrazložena. Izvirnik odločbe in prepisa odločbe, ki se vročijo strankama, podpišejo vsi arbitri.

Odločba velja tudi tedaj, kadar je kakšen arbiter noče podpisati, če jo je podpisala večina arbitrov in je na odločbi ugotovljeno, da je arbiter odrekel podpis.

Odločba arbitraže je dokončna. Stranki lahko izpodbijata odločitev arbitraže pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.

7. Poravnalni svet

V primeru spora z znaki kolektivnega spora lahko sindikat v imenu delojemalcev ali delodajalec nasprotni strani pošlje predlog za poravnavo.

Kolikor se stranki s predlogom strinjata morata v osmih dneh po podanem pisnem predlogu imenovati po dva člana poravnalnega sveta. Petega člana – predsednika poravnalnega sveta imenujeta stranki sporazumno.

Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi dokazov sprejmejo člani poravnalnega sveta odločitev z večino glasov. Odločitev poravnalnega sveta mora biti obrazložena.

Odločitev je dokončna, kolikor se delavec z odločitvijo poravnalnega sveta ne strinja, sme zahtevati varstvo svojih pravic pred delovnim in socialnim sodiščem.

8. Organ za razlago pogodbe

Stranki imenujeta petčlanski odbor za razlago pogodbe.

Vsaka stranka imenuje 2 člana, petega – predsednika pa imenujeta sporazumno.

Razlaga posameznih določb pogodbe je obvezna za vse uporabnike pogodbe.

9. Kritje stroškov

V postopkih pod točkami 5, 6, 7 in 8 je vsaka stranka dolžna kriti polovico stroškov.

10. Posledice kršitve obligacijskega dela pogodbe

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.

Stranka odstopi od pogodbe s pisno odstopno izjavo, ki jo vroči drugi stranki. Rok za odstop ne sme biti krajši od 3 mesecev.

III. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI

1. Splošne določbe

1. člen

S to pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje pri delodajalcu, daje pobude, predloge, zavzema stališča in postavlja zahteve pristojnim organom.

Delovanje sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov delodajalca, razen v primeru ravnanja, ki je v nasprotju z zakonom.

2. člen

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti zaposlenih v zdravstveni negi iz dela in delovnega razmerja.

Delodajalci zagotavljajo sindikalnemu zaupniku tudi podatke o plačah vseh in vsakogar z namenom kontrole izvrševanja določb kolektivne pogodbe in pogodb o zaposlitvi.

3. člen

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih v zdravstveni negi iz delovnega razmerja.

Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje sveta zavoda in v prvem odstavku tega člena naštetih organov delodajalca ter omogoča sodelovanje njegovega predstavnika na teh sejah.

4. člen

Sindikalni zaupnik, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno, ima tudi druge pravice, ki jih določa ta pogodba, vštevajoč pravico, da se po prenehanju funkcije razporedi na isto oziroma enako delovno mesto, kot ga je imel pred izvolitvijo.

5. člen

Pristojni organi delodajalca so dolžni pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah zaposlenih v zdravstveni negi, delovnih pogojih in delovnih razmerah obravnavati pisno mnenje in predloge sindikata ter se o njih pisno opredeliti pred sprejemom odločitve.

Če direktor oziroma pristojni organ pri odločitvi ni upošteval mnenja sindikata, je dolžan sindikatu pisno navesti razloge, zaradi katerih ni mogel upoštevati njegovih stališč. V tem primeru je delodajalec dolžan organizirati sestanek s sindikatom.

6. člen

Za delo sindikata mora biti zagotovljeno:

-

vsakemu delavcu – članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku;

-

sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 50 ur letno za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnega zaupnika v organih sindikata na ravni republike. Ure sindikalnega zaupnika za sodelovanje pri organih delodajalca, ko le-ti odločajo o materialnih in socialnih pravicah zaposlenih v zdravstveni negi, ne štejejo v kvoto ur, namenjenih za delo sindikata. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu skupno število plačanih ur, za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število članov sindikata pri delodajalcu in ne manjše kot 50 ur;

-

sindikalnemu zaupniku se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ ali pa se mu povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času;

-

delodajalec je na zahtevo sindikata dolžan izplačati določeno število ur članu sindikata, ki ga za opravljanje dela sindikalnega zaupnika določi sindikat. Za tako plačano število ur se sorazmerno zmanjšajo pravice koriščenja ur sindikalnega zaupnika pri delodajalcu, vendar ne na manj kot 10 ur letno;

-

sindikalnemu zaupniku (predsedniku sindikalne enote) pripadajo trije dodatni dnevi za organizirano izobraževanje, s pravico do nadomestila plače in plačila stroškov za izobraževanje;

-

okvirni režim izrabe ur za delo sindikalnega zaupnika sindikat dogovori z organi delodajalca. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi sindikata ter zahteve delovnega procesa;

-

delodajalec zagotovi sindikatu strokovno pomoč in druge pogoje (prostor, administrativno delo, tehnično pomoč – telefon, telefaks, razmnoževanje ipd.) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika;

-

delodajalec zagotavlja sindikatu obračun in nakazovanje sindikalne članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo;

-

delodajalec zagotavlja prost vstop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi predhodnega obvestila;

-

delodajalec zagotavlja svobodo sindikalnega obveščanja in širjenje sindikalnega tiska.

7. člen

Delodajalec in sindikat sta dolžna skleniti pogodbo o delovanju sindikata pri delodajalcu.

2. Imuniteta sindikalnega zaupnika

8. člen

Sindikalni zaupnik uživa zaradi sindikalne dejavnosti delovnopravno imuniteto, če deluje v skladu z zakonom.

Odločitev pooblaščenega delavca ali delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik razporejen na drugo delovno mesto, v drug zavod ali drugemu delodajalcu, uvrščen med presežne delavce ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja.

Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 15 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.

Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. V tem primeru lahko delodajalec sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na delodajalcu.

Zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče brez soglasja sindikata začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegovo osnovno plačo oziroma plačo iz naslova uspešnosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na delodajalcu.

Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.

Sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno imuniteto še dve leti po prenehanju njihovih funkcij.

Za sindikalnega zaupnika štejejo tudi funkcionarji republiškega odbora sindikata, ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.

IV. STAVKA

9. člen

Sindikat ima pravico organizirati stavko pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.

Za organiziranje in vodenje stavke uporablja sindikat svoja stavkovna pravila ter določila zakona o stavki in zakona o zdravstveni dejavnosti.

Sindikat pred organizacijo stavke upošteva naslednja dejstva:

-

pred odločitvijo o stavki in pred samo stavko poizkuša sporazumno rešiti nastali spor oziroma doseči izvajanje pogodbe;

-

da je pomirjenje o spornih vprašanjih neuspešno ali da delodajalec ne upošteva dogovorjenega;

-

da predhodno napove stavko v skladu z zakonom.

V času stavke so zaposleni v zdravstveni negi dolžni opravljati storitve zdravstvene nege, katerih opustitev bi vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov in varovancev. To so:

-

ohranjanje življenjsko pomembnih funkcij;

-

zagotavljanje nujne medicinske pomoči in zdravstvene nege;

-

opravljanje nujnih reševalnih prevozov;

-

vse storitve zdravstvene nege v zvezi s porodom.

Če zaposleni stavkajo zaradi kršitve določil kolektivne pogodbe, ki jo z ugotovitvijo potrdi arbitražni svet, so za čas stavke upravičeni do nadomestila plače, kot če bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.

V. SODELOVANJE PRI UPRAVLJANJU

1. Obveščanje

10. člen

Direktor in pristojni organi upravljanja delodajalca zagotavljajo obveščanje zaposlenih v zdravstveni negi o vseh zadevah, ki vplivajo na njihov socialno ekonomski položaj in njihove pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja na način, ki je dogovorjen pri delodajalcu.

Zaposleni morajo biti obveščeni zlasti o:

-

spremembi dejavnosti oziroma programa delodajalca,

-

spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkih,

-

letnem programu dela in poslovanja in njegovem uresničevanju,

-

sprejemu splošnih aktov, ki zadevajo zaposlene,

-

predvidenih novih zaposlitvah, prerazporeditvah in drugih kadrovskih spremembah,

-

letni razporeditvi in občasni prerazporeditvi delovnega časa,

-

kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti,

-

kriterijih in merilih za spodbujanje inovativnosti,

-

ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.

Direktor in pristojni organi delodajalca so dolžni obvestiti zaposlene o zgoraj naštetih zadevah.

11. člen

Zaposleni v zdravstveni negi ima pravico:

-

do pobude in odgovora na pobudo, če se nanaša na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,

-

da je pravočasno obveščen o vseh spremembah na njegovem delovnem področju,

-

da pove svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto in delovni proces,

-

zahtevati pojasnila s področja plač in drugih področjih delovnih razmerij.

Pobude, vprašanja in zahteve zaposleni pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca, ki je dolžan o tem odločiti in posredovati odgovor, ali jih takoj posredovati pristojnim delavcem ali organom delodajalca, če o tem ni pristojen.

Direktor, pooblaščeni delavec ali pristojni organ je dolžan na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od prejema.

2. Predhodno mnenje

12. člen

Kadar direktor oziroma pristojni organ delodajalca odloča o pravicah in dolžnostih zaposlenih iz dela, si je dolžan pridobiti predhodno mnenje sindikata v naslednjih zadevah:

-

sklepanju in prenehanju delovnega razmerja proti volji zaposlenega,

-

nadaljevanju dela oziroma zaposlovanju zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev,

-

začetku in koncu delovnega časa, odmoru med delom, in razporeditvi tedenskega delovnega časa,

-

sistemizaciji delovnih mest,

-

razporejanju večjega števila zaposlenih iz kraja v kraj,

-

statusnih spremembah,

-

času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov,

-

uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti, merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti,

-

ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih boleznih,

-

o aktih, ki določajo delovni red in disciplino ter različne oblike nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela.

Sindikat mora oblikovati pisno stališče do predlogov v zgoraj naštetih zadevah v 15 dneh od predložitve, v nasprotnem primeru se šteje, da z njimi soglaša.

Če direktor ali pristojni organ delodajalca pri odločanju ni upošteval mnenja sindikata, jih mora pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovega stališča ni mogel upoštevati.

VI. NORMATIVNI DEL

A) Delovna razmerja

1. Sistemizacija

13. člen

Z aktom o sistemizaciji se določijo vsa delovna mesta pri delodajalcu, opis in število delovnih mest ter pogoji, ki se zahtevajo za zasedbo posameznih delovnih mest.

2. Prenos pooblastil

14. člen

Direktor ali organ delodajalca lahko prenese posamično ali splošno pooblastilo za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih na druge delavce.

3. Objava delovnega mesta

15. člen

V objavi delovnega mesta je potrebno navesti:

-

naziv delovnega mesta,

-

stopnjo in smer strokovne izobrazbe,

-

delovne izkušnje, če se zahtevajo,

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

trajanje poskusnega dela, če se zahteva,

-

znanje slovenskega jezika,

-

znanje jezika narodnostne skupnosti, kjer se ta zahteva,

-

rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni, in način prijave,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 30 dni.

-

drugi pogoji potrebni za zasedbo delovnega mesta.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.

4. Postopek sklepanja delovnega razmerja

16. člen

Sklep o potrebi za sklenitev delovnega razmerja sprejme direktor oziroma organ delodajalca, določen s statutom ali splošnim aktom delodajalca.

Izbiro med kandidati opravi direktor in izda sklep o izbiri kandidata.

5. Pogodba o zaposlitvi

17. člen

Delodajalec in zaposleni v zdravstveni negi skleneta pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s to pogodbo in akti delodajalca dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero zaposleni sklene delovno razmerje.

Zaposleni ne more začeti delati pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi.

S pogodbo o zaposlitvi delodajalec in zaposleni uredita naslednja vprašanja:

-

delovno mesto in izhodiščni količnik, za katerega je zaposleni sklenil delovno razmerje,

-

plačilni razred, v katerega se razporedi zaposlenega,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

trajanje delovnega razmerja (nedoločen, določen čas),

-

dnevni oziroma tedenski delovni čas,

-

kraj, v katerem se bo delo opravljalo,

-

posamezne posebne delovne pogoje in njihovo intenzivnost,

-

višino dodatkov za posebne pogoje dela in druge dodatke, ki izhajajo iz delovnega mesta,

-

dnevni čas strokovne priprave na delo, ki je del rednega delovnega časa,

-

odmor med delom, dnevni, tedenski počitek ter letni dopust,

-

pravice do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter obveznosti delodajalca in delavca,

-

ukrepe za varstvo pri delu in pripadajoča zaščitna oprema,

-

določitev odpovednega roka,

-

način sprememb in dopolnitev pogodbe o zaposlitvi,

-

pričakovani rezultati dela,

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega.

Zaposlenega je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec je dolžan kolektivne pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Zaposleni sme kadarkoli vpogledati v kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca.

6. Poskusno delo

18. člen

Poskusno delo lahko traja največ:

– za dela III. skupine zahtevnosti                      1 mesec,
– za dela V. skupine zahtevnosti                       2 meseca,
– za dela VI. in VII/1 skupine zahtevnosti             3 mesece,
– za dela VII. skupine zahtevnosti                     4 mesece.

Zaposlenega na poskusnem delu spremlja komisija, ki ima tri člane in jo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe iste smeri kot zaposleni. Če pri delodajalcu ni zaposlenih z ustrezno izobrazbo, je potrebno v komisijo imenovati zunanje člane.

Eden izmed članov komisije spremlja, nadzoruje in pomaga zaposlenemu, ki je na poskusnem delu.

Komisija svojo odločitev sprejme s sklepom, ki mora biti obrazložen in imeti pravni pouk. Komisija je dolžna sprejeti sklep najmanj 7 dni pred iztekom poskusnega dela.

Če zaposleni v času trajanja poskusnega dela odpove delovno razmerje na lastno željo, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko zaposleni poda pisno odpoved.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

7. Pripravništvo

19. člen

Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, sklene delovno razmerje kot pripravnik.

20. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:

-

če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,

-

če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji, določenimi z zakonom. Z volonterjem se sklene pogodba o opravljanju dela.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovitvi ne opravi strokovnega izpita, z dnem ko ga ni opravil.

21. člen

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače.

V tem okviru se določa:

– za pripravnike s srednjo
strokovno izobrazbo                          – največ 6 mesecev,
– za pripravnike z višjo ali
visoko strokovno izobrazbo                   – največ 9 mesecev,
– za pripravnike z univerzitetno
izobrazbo                                   – največ 12 mesecev.

22. člen

Pripravniku se določi mentorja, ki ga spremlja in vodi ves čas pripravniške dobe, predlaga morebitno skrajšanje pripravniške dobe ter na koncu poda poročilo o njegovem delu.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo neposredni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo mentorju.

Pripravnik vodi dnevnik o poteku pripravništva.

Pripravniku se trajanje pripravništva podaljša za čas porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ter opravičene odsotnosti, ki skupno presega 20 delovnih dni. Pripravniška doba pa se mu ne podaljša za čas letnega dopusta in za čas krajših opravičenih odsotnosti. Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe pripada 7 dni odsotnosti z dela, pripravniku VI. in VII./1 stopnje strokovne izobrazbe 10 dni odsotnosti z dela, pripravniku VII./2 stopnje izobrazbe pa 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.

8. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela

23. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela na podlagi pisne dokumentacije iz obdobja, ki ne sme biti krajše od 1 meseca, v katerem zaposleni ni dosegal pričakovanih rezultatov dela, opredeljenih v pogodbi o zaposlitvi. V to obdobje ne štejeta čas pripravništva, ali poskusnega dela.

Če na podlagi dokumentacije direktor oceni, da bo delo zaposlenega potrebno spremljati, sprejme sklep o začetku postopka za ugotavljanje znanja in zmožnosti in ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela, ko se delo zaposlenega spremlja najmanj 60 delovnih dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost zaposlenega na delu.

O začetku postopka se obvesti zaposlenega in sindikat. Zaposleni in sindikat imata pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek, ki je javen.

24. člen

Sklep o prerazporeditvi zaposlenega na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor na podlagi dokumentiranega in strokovno utemeljenega predloga.

O prenehanju delovnega razmerja zaposlenega odloči direktor po predhodni ugotovitvi, da pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela. O tem obvesti tudi sindikat.

Organ, pristojen za odločanje o pravicah zaposlenih iz delovnega razmerja, odloči o ugovoru zoper sklep o razporeditvi oziroma o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ugotovitve 3-članske komisije, ki jo imenuje organ pristojen za odločanje o ugovorih.

Komisijo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe iste smeri.

9. Razporejanje zaposlenih

25. člen

Zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela je lahko zaposleni razporejen na delovno mesto pri delodajalcu, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe in znanju. Sklep o razporeditvi zaposlenega sprejme direktor, ali pooblaščena oseba delodajalca s področja zdravstvene nege.

26. člen

Izjemoma je lahko zaposleni razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba:

-

v primerih izjemnih okoliščin, kot so primeri višje sile, reševanje človeških življenj in zdravja ipd., dokler take okoliščine trajajo,

-

če je zaposlenemu izrečen varstveni, varnostni ali vzgojni ukrep, zaradi katerega ne sme opravljati dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, dokler taka prepoved traja.

V primerih iz prve alinee tega člena prejema zaposleni enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

27. člen

Zaposleni je lahko s svojo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe.

28. člen

Zaposleni je lahko začasno razporejen k drugemu delodajalcu, na podlagi sporazumno sprejetega sklepa pristojnih organov obeh delodajalcev, najdalj za 6 mesecev.

Zaposleni se razporedi, če zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja zdravstvene službe, drug delodajalec potrebuje delavca;

delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, pa lahko opravljanje svoje dejavnosti zagotovi z drugačno organizacijo dela.

Zaposlenega se razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe.

Zaposleni prejema plačo po dejanskem delu, vendar ne sme biti nižja, kot jo prejema pri delodajalcu, pri katerem je zaposlen.

Zaposleni se lahko razporedi na delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba samo, če je za tako delo strokovno usposobljen.

Delodajalec je dolžan predlog sklepa posredovati sindikatu in se opredeliti do njegovega mnenja.

29. člen

Zaposleni je lahko za nedoločen čas razporejen k drugemu delodajalcu na podlagi pogodbe o prevzemu zaposlenih na delo, ki jo skleneta oba delodajalca. Zaposleni je lahko trajno razporejen na delo k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:

-

če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo zaposlenega pri posameznem delodajalcu ni več potrebno, pri drugem pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim zaposlenega,

-

da drug delodajalec vse zaposlene zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi in znanju prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba zaposlenega, ki je prevzet k drugemu delodajalcu upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

Delodajalec je dolžan pogodbo o prevzemu zaposlenih posredovati sindikatu in se opredeliti do njegovega mnenja.

30. člen

Zaposleni je pri istem delodajalcu lahko razporejen iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela,

-

če gre za začasno ali trajno nadomeščanje.

Zaposlenega ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjskih pogojev in drugih življenjskih pogojev delavca ali njegove družine,

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja,

-

če pot na delo in iz dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2 uri, oziroma za mater z otrokom do 3 let starosti, če pot traja več kot 1 uro.

Če razporeditev zaposlenega iz kraja v kraj brez njegove privolitve zahteva spremembo njegovega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost obveznega šolanja otrok.

10. Prenehanje potreb po delavcih

31. člen

Začasno prenehanje potreb po delavcih

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu, ki trajajo 6 mesecev ali manj, delovno razmerje delavca ne preneha.

V tem primeru lahko delodajalec:

-

začasno, vendar najdalj za 6 mesecev, razporedi zaposlenega na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ena stopnja nižja izobrazba,

-

začasno, vendar najdalj za 6 mesecev, razporedi zaposlenega k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,

-

napoti zaposlenega na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila plače,

-

zagotovi zaposlenemu nadomestilo plače za čas čakanja na delo,

-

uvede delo s krajšim delovnim časom.

V primerih iz prve, druge in pete alinee ima zaposleni pravico do plače po dejanskem delu. Plača mora biti najmanj 20% višja od nadomestila plače za čas čakanja na delo. Nadomestilo plače za čas čakanja na delo znaša 80% osnovne plače zaposlenega povečane za dodatek na delovno dobo.

Skrajšani delovni čas iz pete alinee se šteje za polni delovni čas.

V primeru razporeditve na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, se delavca lahko razporedi samo, če je za tako delo strokovno usposobljen.

32. člen

Direktor, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, odloči, katerim delavcem ni mogoče začasno zagotoviti dela in kateri ukrepi iz prejšnjega člena bodo uporabljeni.

Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme odločitev, je dolžan zahtevati mnenje sindikata in ga pred odločitvijo skupaj s predstavnikom sindikata obravnavati.

Pri določitvi delavcev in izbiri ukrepa se upoštevajo naslednji kriteriji:

-

strokovna izobrazba,