Odločba o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. člena ter tretjega in četrtega odstavka 109. člena zakona o obrambi

538. Odločba o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. člena ter tretjega in četrtega odstavka 109. člena zakona o obrambi

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Silva Tratarja iz Kopra, Iztoka Stančiča iz Kopra, Republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov Slovenije Ljubljana, Ljuba Polesa iz Postojne, Draga Gracarja iz Dobrunj, Timona Kopitarja iz Ljubljane, Rudolfa Medveda iz Dol pri Litiji, Sama Pečana iz Ljubljane, Zvoneta Rotarja iz Notranjih Goric, Danijela Kovača iz Ljubljane, Demitrija Švige iz Trbovelj, Andreja Mraka iz Trbovelj, Aleša Puciharja iz Ljubljane, Bojana Mesička iz Ljubljane in Tomaža Barloviča iz Ljubljane, na seji dne 8. januarja 1998

 

Razveljavijo se naslednje določbe zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94):

 – del drugega odstavka 94. člena, ki glasi: “če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje“, ter

  – tretji in četrti odstavek 109. člena.

 

Prvo pobudo za oceno ustavnosti določb drugega odstavka 94. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 – v nadaljevanju: ZObr) je vložil Silvo Tratar iz Kopra, prvo pobudo za oceno ustavnosti določb tretjega in četrtega odstavka 109. člena istega zakona pa Iztok Stančič iz Kopra. Zahtevo za oceno ustavnosti istih določb ZObr je vložil tudi sindikat državnih in družbenih organov Slovenije.

Ustavno sodišče je pobude sprejelo in jih zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo, po predhodni odločitvi, da bo vlogo, ki jo sindikat naslavlja kot zahtevo po 23. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), obravnavalo kot pobudo glede na okoliščino, da je kot reprezentativni sindikat za območje države določena le Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Pobudnikom je priznalo pravni interes za vložitev pobude po 24. členu ZUstS. Kasneje je ustavno sodišče k tej zadevi pridružilo še pobude ostalih navedenih pobudnikov.

Pobudnik Silvo Tratar navaja, da se za delavce v Slovenski vojski na podlagi prvega odstavka 88. člena zakona o obrambi uporablja zakon o delavcih v državni upravi, ki odkazuje na zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in zakon o delovnih razmerjih. Ker naj bi namen zakona o obrambi ne bil urejanje delovnih razmerij, in naj bi ta z nobeno svojo določbo eksplicitno ne izključeval uporabe 36.e in 36.f člena zakona o delovnih razmerjih, naj bi slednji določbi veljali tudi pri uveljavljanju pravic delavcev v vojski, kot naj bi to že bilo pred uveljavitvijo izpodbijanega zakona. Izpodbijani zakon, ki delavcem pravice zožuje, naj bi bil zato v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, zaradi česar pobudnik predlaga njegovo razveljavitev. V njegovem konkretnem primeru je Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Postojni sprejelo sklep, da se postopek v zadevi, št. Pd 47/95 o presoji zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi prekine do odločitve ustavnega sodišča o izpodbijanih 94. in 109. členu ZObr. Minister za obrambo pa mu je po pravnomočnosti navedenega sklepa izdal odločbo o prekinitvi delovnega razmerja, ker naj bi svojevoljno ne podpisal predloga pogodbe o zaposlitvi.

Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije meni, da gre pri določbi 94. člena ZObr za neenakost v primerjavi z delavci, zaposlenimi drugje. Še posebej prizadeti naj bi bili že zaposleni, saj roki tečejo od uveljavitve zakona. Pravni sistem ločuje delavce in funkcionarje, ki imajo časovno omejen mandat, zato pa slednjim daje tudi bistveno večje plače in druge ugodnosti. Delavci, zaposleni v obrambi, pa nimajo statusa funkcionarja, in so plačani po zakonu o razmerjih plač ter prejemajo nizke plače. Prevzetega ameriškega vzorca pogodbenih vojakov, ki se tam sami odločijo, ali bodo sklenili pogodbo, in bodo zato imeli poleg drugih ugodnosti tudi bistveno večjo plačo kot stalni državni uslužbenci, naj v naših razmerah ne bi bilo mogoče uresničiti.

Pobudniki – zaposleni v stalni sestavi Slovenske vojske – in sindikat državnih in družbenih organov zatrjujejo, da sporne določbe tretjega in četrtega odstavka 109. člena ZObr učinkujejo za nazaj in posegajo v že pridobljene pravice, ker se delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spreminja v delovno razmerje za določen čas. Taka ureditev naj bi bila zato v nasprotju s 155. členom ustave.

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve v odgovoru navaja, da ZObr na novo ureja koncept, vrsto, organizacijo in obseg obrambe države. Temu naj bi bile prilagojene tudi določbe, ki urejajo delovno razmerje v Slovenski vojski drugače, kot to velja za delavce v državni upravi; sicer pa naj bi veljali za delavce na obrambnem področju predpisi o delavcih v državni upravi. Posebnost pri urejanju delovnih razmerij na obrambnem področju naj bi ne bila v nasprotju z ustavo in naj tudi ne bi nasprotovala mednarodnim pogodbam, ki obvezujejo Slovenijo. Kolikor pobudniki smiselno uveljavljajo, da naj bi vsi zaposleni imeli enako urejeno delovno razmerje in s tem tudi enake pravice ne glede na to, na katerem področju in pri katerem delodajalcu so zaposleni, sekretariat meni, da ustava take ureditve ne zahteva. Zahteva pa, da naj bodo vsi v enakem procesnem položaju glede varstva pravic in da naj imajo vsi pravico do sodnega varstva, vendar v skladu z vrsto in obsegom pravic, ki jih uživajo. Izpodbijana določba 94. člena ZObr naj ne bi kršila teh ustavnih določb. Na podlagi izpodbijane določbe 109. člena ZObr naj nobenemu izmed pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ne bi prenehalo delovno razmerje, ampak se bo štelo, da so sklenili pogodbe o zaposlitvi, takšno delovno razmerje pa se lahko obnavlja po izteku rokov in pod pogoji, ki jih določa zakon. Sekretariat tudi meni, da ZObr ne učinkuje za nazaj; delovnega razmerja pa ni mogoče šteti za pridobljeno pravico v tem smislu, da bi jo uvrščali med pravice, ki se uresničujejo trajno oziroma neomejeno dolgo.

ZObr ima posebno poglavje z naslovom "Poklicno delo na obrambnem področju" (členi od 88 do 100), v okviru katerega je urejena tudi pogodba o zaposlitvi (92. člen). Predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev na obrambnem področju, so po določbi prvega odstavka 88. člena ZObr "predpisi o delavcih v državni upravi, če s tem zakonom ni določeno drugače". To pomeni, da delovna razmerja zaposlenih na obrambnem področju urejajo zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 – v nadaljevanju: ZTPDR; tretji odstavek 2. člena), zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92, 71/93, 19/94 in 38/94 – v nadaljevanju: ZDR; drugi odstavek 1. člena), zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 4/93 – v nadaljevanju: ZDDO; 1. člen) in ZObr. Razmerje med temi predpisi je določeno tako, da se kot temeljni predpis uporablja ZObr. Kolikor ta kakšnega vprašanja ne ureja, se uporablja ZDDO; če pa tudi ta nima ustreznih določb, se uporabita ZDR in ZTPDR (kot splošna delovnopravna predpisa).

ZObr loči:

delavce na obrambnem področju, za katere veljajo za sklenitev delovnega razmerja splošni predpisi o delavcih v državni upravi (prvi odstavek 88. člena) in – poklicne pripadnike vojske, ki z Ministrstvom za obrambo sklenejo pogodbo o zaposlitvi (92. člen) in ki sestavljajo stalno sestavo Slovenske vojske. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske (8. točka 5. člena).

Za poklicne pripadnike vojske ZObr določa: