Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)

Z A K O N O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM IZPITU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit.

Ta zakon določa tudi način in pogoje, pod katerimi Republika Slovenija podeljuje štipendije za potrebe sodišč in drugih pravosodnih organov.

2. člen

Pripravništvo po tem zakonu traja dve leti. Izvaja se na sodiščih (v nadaljnjem besedilu: sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje ter se zaključi s pravniškim državnim izpitom.

3. člen

Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.

Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma kot volonter, je, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču.

Sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, lahko traja največ eno leto, razen v primerih, ko je v skladu z določbami tega zakona podaljšano.

4. člen

Diplomiranemu pravniku, ki je opravil pripravništvo oziroma strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna čas že opravljenega pripravništva, če je bilo le-to opravljeno v eni od možnih izbirnih oblik razporeda pripravništva po določbah tega zakona, ter ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu strokovnemu izpitu.

5. člen

Skupno število pripravniških mest na posameznih sodiščih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za pravosodje.

K predlogu iz prejšnjega odstavka dajo mnenje sodni svet ter Odvetniška in Notarska zbornica Slovenije.

Skupno število pripravniških mest se določi tako, da je dve tretjini mest določenih za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, in ena tretjina za pripravnike, ki jim izobraževanje v državnem organu zagotavlja delodajalec oziroma za volonterske pripravnike.

II. PRIPRAVNIŠTVO

1. Pogoji za sprejem za sodniškega pripravnika in način izbire kandidatov

6. člen

Sodniški pripravnik je lahko, kdor:

1. je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,

2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3. ima pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete.

Sodniški pripravnik je lahko tudi tuj državljan, če aktivno obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge pogoje iz prejšnjega odstavka in če obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, katere državljan je.

7. člen

Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prijavo za opravljanje pripravništva pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo.

Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena in dokazila, ki so potrebna zaradi določitve prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona.

8. člen

Če je prijavljenih za opravljanje pripravništva več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov, določi predsednik višjega sodišča prednostni vrstni red za zasedbo prostih mest.

Prednost med prijavljenimi kandidati imajo kandidati, ki so v času študija dosegli višjo povprečno oceno. Med kandidati z enako povprečno oceno imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno iz učnih predmetov, ki sodijo v področje civilnega in kazenskega prava.

Med kandidati, ki imajo kljub kriterijem iz prejšnjega odstavka enak položaj, imajo prednost kandidati, ki so prejemali pravosodno štipendijo ali so se z izredno dobro oceno diplomske naloge ali kako drugače na posameznem pravnem področju v času študija posebej odlikovali.

Kolikor na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, se upošteva kot dodatni kriterij čas vložitve prijave za opravljanje pripravništva.

9. člen

Prednostni vrstni red se izdela po kriterijih iz prejšnjega člena posebej za kandidate, ki se prijavijo za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču in posebej za kandidate, ki bodo opravljali sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.

10. člen

Prednostna vrstna reda po določbi prejšnjega člena določi predsednik višjega sodišča trideset dni pred izpraznitvijo enega ali več sodniških pripravniških mest in o njih obvesti vse kandidate, ki so do tega dne vložili zahtevo za opravljanje pripravništva.

11. člen

Kandidate, ki so po določbah prejšnjih členov pridobili pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, imenuje za sodniške pripravnike predsednik višjega sodišča.

Sodniški pripravniki, ki so kandidirali za prosta pripravniška mesta zaradi sklenitve delovnega razmerja, sklenejo delovno razmerje na višjem sodišču, na območju katerega bodo opravljali sodniško pripravništvo.

Z aktom o imenovanju iz prvega odstavka tega člena se pripravniki razporedijo na posamezno sodišče v skladu z določbami tega zakona.

2. Potek pripravništva

12. člen

Če je sodniški pripravnik v času pripravništva opravičeno odsoten za več kot en mesec, se mu pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša.

Odsotnost iz prejšnjega odstavka je opravičena v primerih, ko gre sodniškemu pripravniku po predpisih, ki veljajo za strokovno in upravno tehnično osebje na sodiščih, nadomestilo plače.

O podaljšanju pripravništva odloči predsednik višjega sodišča. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo za pravosodje.

13. člen

Sodniško pripravništvo poteka po časovno določenem razporedu.

Pripravništvo ali delo v izbirnih oblikah usposabljanja po določbah tega zakona se priznava kot pripravništvo za opravljanje pravniškega državnega izpita, če traja najmanj eno leto.

V okviru določenega razporeda usposabljanja ima lahko sodniški pripravnik po svoji izbiri en mesec prostega časa za pripravo na pravniški državni izpit.

14. člen

Sodniški pripravnik se usposablja na sodiščih in sicer:

-

štiri mesece v kazenskem sodstvu,

-

štiri mesece v civilnem sodstvu,

-

dva meseca v gospodarskem sodstvu,