233. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic
Razglašam zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. januarja 1994.
Ljubljana, dne 2. februarja 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l.r.
Z A K O N O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI TER VRNITI NJIHOVEGAPREMOŽENJA IN PRAVIC
Ta zakon ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po zakonu o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52/47), zakonu o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/65 - prečiščeno besedilo) in drugih predpisih po letu 1945.
Za agrarne skupnosti iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi podobčine, vasi, srenje, soseske, korporacije, urbarialne in druge po izvoru podobne skupnosti.
Za premoženje in pravice iz prvega odstavka tega člena se štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po predpisih iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
-
lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, hišnih številkah ipd., kot solastnina članov agrarne skupnosti,
-
lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost brez navedbe lastninskih deležev članov kot skupna lastnina članov agrarne skupnosti, podrobneje pa je urejena v pravilih agrarne skupnosti,
-
pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge tem podobne služnostne pravice na tuji stvari.
II. PONOVNA VZPOSTAVITEV IN ORGANIZIRANJE AGRARNIH SKUPNOSTI
Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: članov) na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti.
Agrarna skupnost ni pravna oseba.
Agrarna skupnost ima svoj žiro račun pri poslovni banki.
Agrarna skupnost se lahko ponovno vzpostavi na območju, kjer je obstojala pred uveljavitvijo predpisov iz 1. člena tega zakona.
Na območju prejšnje agrarne skupnosti se lahko ponovno vzpostavi le ena agrarna skupnost.
Pravico do ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti imajo vsi nekdanji člani ali njihovi dediči oziroma njihovi pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona prenesena, če so državljani Republike Slovenije ali če so domače pravne osebe.
V skladu s pravili agrarne skupnosti lahko postanejo člani agrarne skupnosti tudi drugi državljani Republike Slovenije, ki živijo na območju agrarne skupnosti in druge domače pravne osebe, ki imajo sedež na območju agrarne skupnosti. Pri tem imajo prednost sedanji člani pašnih skupnosti, ki so organizirane po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Po tem zakonu imajo pravico do članstva in ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti tudi tuji državljani, če so bili člani nekdanje agrarne skupnosti ali so njihovi dediči oziroma pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona prenesena, pod pogojem, da so lastniki kmetijskih zemljišč oziroma gozdov v Republiki Sloveniji (dvolastniki), in je podano vzajemno priznavanje takih premoženjskih pravic med Republiko Slovenijo in tujo državo, katere državljani so.
Šteje se, da je agrarna skupnost ponovno vzpostavljena, če po javnem pozivu prejšnjim članom najmanj trije polnoletni upravičenci iz 4. člena tega zakona, sklenejo sporazum o ponovni vzpostavitvi in sprejmejo pisna pravila, v katerih upoštevajo nekdanje pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki so jih imeli po pravilih, veljavnih ob odvzemu premoženjskih pravic iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona.
Sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, članski imenik in njena pravila morajo biti overjeni pri notarju, do ustanovitve notariatov pa pri sodišču v nepravdnem postopku. Ta organ opozori člane agrarne skupnosti oziroma njihovega predstavnika na pomen in posledice ureditve pravic, dolžnosti in obveznosti v aktih agrarne skupnosti in se prepriča o usklajenosti teh aktov z zakonom. Če ugotovi, da akti niso usklajeni z ustavo in zakonom, zavrne overitev.