Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje...

723. Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus

Na podlagi 9., 10., 11. in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

O D R E D B O o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta odredba predpisuje posebej nadzorovano območje za šarko, ki jo povzroča virus Plum pox virus (v nadaljnjem besedilu: šarka), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju in dolžnosti imetnikov, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, prijavo pridelave gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za izjemno dovoljenje in odškodnino, letni program sistematičnega nadzora ter vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej odredbi, pomenijo:

-

drevesnica je mesto pridelave in dodelave gostiteljskih rastlin za saditev;

-

matični nasad je nasad gostiteljskih rastlin za pridelovanje rastlin za saditev, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi (cepičev in podlag);

-

rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;

-

leto je koledarsko leto (365 dni);

-

posebno nadzorovano območje je območje, na katerem so gostiteljske rastline in drugi nadzorovani predmeti podvrženi fitosanitarnim ukrepom, z namenom preprečevanja vnosa oziroma širjenja šarke;

-

ogroženo območje je del posebno nadzorovanega območja, na katerem bi šarka povzročila gospodarsko pomembno škodo;

-

varovalni pas je območje, ki obdaja drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, v katerem se izvajajo ukrepi z namenom preprečevanja širjenja šarke;

-

neokuženo mesto pridelave je mesto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, na katerem šarka ni navzoča, kar je bilo uradno dokazano s sistematičnim nadzorom in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;

-

neokužena enota pridelave je drevesnica ali matični nasad oziroma njihov zaključen del, ki ima status neokuženega mesta pridelave.

3. člen

(gostiteljske rastline)

Navzočnost šarke se ugotavlja na rastlinah naslednjih vrst Prunus L. (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline):

-

sadne vrste: breskev in nektarina (Prunus persica (L.) Batsch), marelica (Prunus armeniaca L.), mirabolana (Prunus cerasifera Ehrh.), cibora (Prunus domestica ssp. insititia (L.) C.K. Schneid.), mandljevec (Prunus domestica ssp. italica (Borkh.) Hegi.), sliva in češplja (Prunus domestica spp. domestica L.);

-

ostale vrste: črni trn (Prunus spinosa L.), rešeljika (Prunus mahaleb), čremsa (Prunus padus), Prunus amygdalus Batsch, Prunus blireiana Andre, Prunus brigantina Vill., Prunus cistena Hansen, Prunus curdica Fenzl in Fritsch., Prunus glandulosa Thunb., Prunus holosericea Batal., Prunus hortulana Bailey, Prunus japonica Thunb., Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, Prunus maritima Marsh., Prunus mume Sieb in Zucc., Prunus nigra Ait., Prunus salicina L., Prunus sibirica L., Prunus simonii Carr., Prunus tomentosa Thunb., Prunus triloba Lindl. in druge vrste Prunus L., ki so občutljive na šarko.

4. člen

(posebno nadzorovano območje)

Na območju Republike Slovenije so posebno nadzorovana območja za šarko ogrožena območja iz 5. člena te odredbe ter vse drevesnice in matični nasadi s pripadajočimi varovalnimi pasovi.

Drevesnica oziroma matični nasad se šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave, če se nadzoruje v skladu s 6. členom te odredbe.

5. člen

(ogrožena območja)

Ogrožena območja so:

-

Občina Vipava znotraj linije Log pri Vipavi – Stari grad pri Vipavi – cerkev Gradišče pri Vipavi – odcep za Manče na cesti Vipava – Podnanos – cerkev Slap pri Vipavi – Poreče – do izhodišča;

-

v Občini Nova Gorica znotraj linije MIP-cerkev Loke – cerkev Šmihel – cerkev Šempas – Hrastov hrib (vrh) – Široki hrib (vrh) – do izhodišča;

-

Občina Miren-Kostanjevica in Šempeter–Vrtojba znotraj linije od sečišča državne meje in železnice v Šempetru pri Gorici – državna meja z Italijo do mejnega prehoda Miren – Mirenski grad – vrh Cerje – vrh V. Medvejšče – zaselek Špacapani – cerkev Bilje – cerkev Vrtojba – do izhodišča;

-

Občina Moravske Toplice znotraj linije Moravci – Tešanovci – Vučja Gomila – Selo – Fokovci – Andrejci – Sebeborci – Martjanci – Moravci.

6. člen

(sistematični nadzor)

Sistematični nadzor obsega načrtovano sistematično ugotavljanje zdravstvenega stanja in vzorčenje gostiteljskih rastlin v skladu z 9. členom te odredbe in z letnim programom iz 20. člena te odredbe ter odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe s šarko v skladu s to odredbo.

Sistematični nadzor se izvaja na ogroženih območjih oziroma na vseh neokuženih mestih oziroma enotah pridelave ter v pripadajočih varovalnih pasovih.

II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA

7. člen

(drevesnice in matični nasadi)

Drevesnice in matični nasadi gostiteljskih rastlin ter njihov varovalni pas ne smejo biti okuženi s šarko.

V okviru sistematičnega nadzora pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin in izvajalci javne gozdarske službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci javne službe) oziroma fitosanitarni in gozdarski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) najmanj enkrat letno odvzamejo vzorce za testiranje na navzočnost šarke:

-

v drevesnicah po 1 vzorec na 100 sadik in po 1 vzorec na 1000 podlag vsake vrste;

-

v matičnih nasadih en vzorec od vsake gostiteljske rastline.

8. člen

(varovalni pas)

Za drevesnice in matične nasade je obvezen 1000 m širok varovalni pas.

Varovalni pas iz prejšnjega odstavka nadzoruje inšpektor v rastni dobi pred zasaditvijo in po zasaditvi drevesnice oziroma matičnega nasada v skladu z 9. členom te odredbe, in sicer vsaj prvih 250 m varovalnega pasu vsaj enkrat v rastni dobi.

9. člen

(zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin in laboratorijsko testiranje)

Zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če pri vizualnem zdravstvenem pregledu gostiteljskih rastlin inšpektor ali izvajalec javne službe posumi, da gre za okužbo s šarko, odvzame vzorce rastlin in jih pošlje na testiranje v pooblaščeni laboratorij. Stroške odvzema in laboratorijskega testiranja drevesnic in matičnih nasadov nosi imetnik gostiteljskih rastlin.

Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat laboratorijskega testiranja pozitiven.

10. člen

(znamenja okužbe)

Na okužbo s šarko se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:

-

na listih cele rastline ali posameznih vej se pojavljajo svetlejše lise ali kolobarji (šare);

-

na plodovih se pojavljajo razbarvane pege na gladki površini do značilno razbarvane nagubane površine s polkrožnimi oziroma obročkastimi brazdami; plodovi pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijo in so trpkega okusa;

-

na koščicah okuženih gostiteljskih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetlo obrobljene pege ali kolobarji;