Nalaganje dokumenta...
Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-562/1994, stran 820 DATUM OBJAVE: 18.3.1994
RS 15-562/1994
562. Zakon o Ustavnem sodišču
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ o razglasitvi zakona o Ustavnem sodišču
Razglašam zakon o ustavnem sodišču, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 1994 in o njem ponovno odločal na seji dne 8. marca 1994.
Št. 100-29/94
Ljubljana, dne 8. marca 1994
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l.r.
Z A K O N o ustavnem sodišču
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(2)
Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.
(3)
Odločbe ustavnega sodišča so obvezne.
2. člen
(1)
Sedež ustavnega sodišča je v Ljubljani.
(2)
Svojo organizacijo in delo ureja ustavno sodišče s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
3. člen
Delo ustavnega sodišča je javno v skladu s tem zakonom.
4. člen
(1)
Udeleženci v postopku pred ustavnim sodiščem imajo pravico vpogleda v spis ves čas, ko teče postopek, druge osebe pa,
če jim to dovoli predsednik ustavnega sodišča.
(2)
Zoper odklonitev vpogleda v spis, je v roku 3 dni od vročitve sklepa dovoljen ugovor. O ugovoru odloči ustavno sodišče na
nejavni seji.
5. člen
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo
podatke, spise in listine na vpogled, sodišča pa tudi pravno pomoč.
6. člen
O vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja
določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči.
7. člen
(1)
Ustavno sodišče imenuje sekretarja ustavnega sodišča.
(2)
Ustavno sodišče lahko imenuje direktorja služb ustavnega sodišča.
(3)
Ustavno sodišče imenuje svetovalce ustavnega sodišča izmed pravnih in drugih strokovnjakov.
(4)
Ustavno sodišče lahko sprejema pripravnike v skladu z zakonom.
8. člen
(1)
Sredstva za delo ustavnega sodišča določi državni zbor na predlog ustavnega sodišča in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.
(2)
O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča ustavno sodišče.
(3)
Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.
II. PREDSEDNIK IN SODNIKI USTAVNEGA SODIŠČA
9. člen
Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.
10. člen
(1)
Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika ustavnega sodišča.
(2)
V odsotnosti nadomešča predsednika ustavnega sodišča njegov namestnik, ki se izvoli na način, določen v prejšnjem odstavku.
11. člen
Predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednika republike in državni zbor o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča najpozneje 6 mesecev pred iztekom mandata.
12. člen
(1)
Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča.
(2)
Predloge je treba poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
13. člen
(1)
Predsednik republike predlaga kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča izmed možnih kandidatov, ki so predlagani na način iz prejšnjega člena, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.
(2)
Predsednik republike lahko predlaga tudi več kandidatov kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen, priloženo mora biti tudi pisno soglasje kandidata.
14. člen
(1)
Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
(2)
Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, se opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.
(3)
Če je predsednik republike predlagal več kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega sodišča, se vrstni red kandidatov na glasovnici določi z žrebom. Če noben kandidat ni dobil predpisane večine ali če je bilo izvoljenih premalo sodnikov, se volitve ponovijo med kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se o toliko kandidatih, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča. Če tudi na ponovljenih volitvah ni izvoljeno toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča, se za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.
(4)
Do začetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature.
15. člen
Po izvolitvi poda sodnik ustavnega sodišča pred državnim zborom naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom sodil po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.".
16. člen
(1)
Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva:
-
s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v organih političnih strank in v organih sindikatov,
-
z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil,
-
s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug,
-
z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.
(2)
Z dnem začetka izvrševanja funkcije ustavnega sodnika preneha sodniku ustavnega sodišča funkcija ali delo iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka.
(3)
Najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve mora izvoljeni sodnik ustavnega sodišča prenehati z opravljanjem dejavnosti iz tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.
17. člen
(1)
Izvoljeni sodnik ustavnega sodišča začne izvrševati funkcijo ustavnega sodnika po dani prisegi.
(2)
Če prejšnjemu sodniku mandatna doba še ni potekla, začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem izteka mandatne dobe prejšnjega sodnika.
(3)
V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem prenehanja opravljanja nezdružljive dejavnosti.
18. člen
(1)
Sodnik ustavnega sodišča ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na javni obravnavi oziroma na seji.
(2)
Sodnik ustavnega sodišča ne sme biti priprt, niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
(3)
O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni zbor po predhodnem mnenju ustavnega sodišča najpozneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve.
(4)
Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi sodniku ustavnega sodišča, ki se nanjo ni skliceval, ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena.
19. člen
(1)
Sodnik ustavnega sodišča se sme predčasno razrešiti:
-
če to sam zahteva,
-
če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti,
-
zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije.
(2)
Sodnik ustavnega sodišča je predčasno razrešen, ko državni zbor ugotovi, da je nastal razlog iz prejšnjega odstavka. S tem dnem mu preneha funkcija ustavnega sodnika.
20. člen
(1)
Sodniku ustavnega sodišča pripada službeno oblačilo, to je sodniška toga.
(2)
Vrste službenih oblačil in način nošenja predpiše ustavno sodišče s poslovnikom.
III. PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA
21. člen
(1)
Ustavno sodišče odloča:
-
o skladnosti zakonov z ustavo,
-
o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava,
-
o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni,
-
o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni,
-
o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi,
-
o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti,
-
o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi,
-
o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi,
-
o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado,
-
o odgovornosti predsednika republike iz 109. člena ustave in predsednika vlade ter ministrov iz 119. člena ustave,
-
o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,
-
o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov,
-
v drugih zadevah, ki so mu naložene z zakoni.
(2)
V postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ustavno sodišče izreka mnenje o njeni skladnosti z ustavo na način, ki ga določa ta zakon.
(3)
Pri odločanju o zadevah iz pristojnosti iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena odloča ustavno sodišče tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti.
IV. OCENA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV IN SPLOŠNIH AKTOV, IZDANIH ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH POOBLASTIL
1. Zahteva in pobuda za začetek postopka
22. člen
(1)
Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom ustavnega sodišča o sprejetju pobude za začetek postopka.
(2)
Ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava.
23. člen
(1)
Zahtevo lahko vložijo:
-
državni zbor,
-
najmanj tretjina poslancev državnega zbora,
-
državni svet,
-
vlada,
-
sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije, računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo,
-
varuh človekovih pravic v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava,
-
predstavniški organi lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice lokalnih skupnosti,