ZKozP-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah...

3143. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-A)

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. junija 2003.

001-22-56/03

Ljubljana, dne 30. junija 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KOZMETIČNIH PROIZVODIH (ZKozP-A)

1. člen

V zakonu o kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 66/2000) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi:

"Kozmetični proizvod v smislu tega zakona je katerakoli snov ali pripravek v končni obliki, namenjena nanašanju na zunanje dele človeškega telesa (povrhnjico, lasišče, nohte, ustnice ali zunanja spolovila) ali na zobe in sluznico v ustni votlini, z izključnim ali glavnim namenom, da jih očisti, odišavi ali zaščiti, jih ohrani v dobrem stanju, spremeni njihov izgled ali odpravi neprijeten telesni vonj.".

2. člen

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1

Dobavitelj je vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:

-

proizvaja kozmetične proizvode,

-

se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na kozmetičnih proizvodih predstavlja kot njihov proizvajalec,

-

kakorkoli spremeni sestavo kozmetičnih proizvodov ali vsebino označb, predpisanih s tem zakonom,

-

je proizvajalčev zastopnik oziroma uvoznik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji.

2.

Promet je prodaja ali vsaka prepustitev kozmetičnega proizvoda končnemu uporabniku za namene, določene v tem zakonu. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na promet, se smiselno uporabljajo tudi za poklicno uporabo kozmetičnih proizvodov.

3.

Dobra laboratorijska praksa je sistem kakovosti, ki se nanaša na organizacijske postopke in pogoje, v katerih se neklinične zdravstvene in okoljske varnostne študije načrtujejo, izvajajo, nadzorujejo, zapisujejo, arhivirajo in se o njih poroča.

4.

Dobra proizvodna praksa je sistem za doseganje kakovosti, ki zagotavlja dosledno izdelavo in kontrolo proizvoda po merilih za kakovost ter ustreznost namenu uporabe, kot zahteva specifikacija proizvoda.

5.

Konzervans je snov, ki je dodana kozmetičnemu proizvodu, s primarnim namenom zaviranja razvoja mikroorganizmov v tem proizvodu.

6.

UV filter je snov, ki je dodana kozmetičnim proizvodom s primarnim namenom, da filtrira določene ultravijolične žarke, da bi zaščitili kožo pred škodljivimi učinki teh žarkov.

7.

Pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga imenuje minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) izmed laboratorijev, ki so akreditirani ali pri katerih je ugotovljena usposobljenost za izvajanje preiskave, ki jo zahteva zakon.

8.

Kozmetična sestavina je katerakoli kemijska snov ali pripravek sintetičnega ali naravnega izvora, ki se uporablja v sestavi kozmetičnih proizvodov, vključno z dišavami in aromatičnimi snovmi.

9.

Uvoz je carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.

V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.".

3. člen

V 13. in 21. členu se beseda "proizvajalec" v ustreznem sklonu nadomesti z besedo "dobavitelj" v ustreznem sklonu.

V 1., 14. in 21. členu se beseda "varnost" v ustreznem sklonu nadomesti z besedo "ustreznost" v ustreznem sklonu.

V 8., 13. in 16. členu se beseda "urad" v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom "organ, pristojen za kemikalije," v ustreznem sklonu.

4. člen

Naslov II. poglavja se spremeni tako, da se glasi: "USTREZNOST KOZMETIČNIH PROIZVODOV".

5. člen

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

"4. člen

(ustreznost kozmetičnih proizvodov)

Kozmetični proizvodi, ki se dajejo v promet, morajo izpolnjevati zahteve, predpisane s tem zakonom, in ob običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe in ob upoštevanju njihovega izgleda, oznak, navodil za uporabo in odstranjevanje ter ostalih navedb ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj, ne smejo škodovati človekovemu zdravju.

Za ustreznost kozmetičnega proizvoda je odgovoren dobavitelj. Za upoštevanje navodil za pravilno ravnanje, s katerimi je opremljen kozmetični proizvod, pa je odgovorna tudi vsaka druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja promet z njimi.".

6. člen

5. člen se črta.

7. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

"6. člen

(ocena ustreznosti kozmetičnih proizvodov)

Pred dajanjem kozmetičnih proizvodov v promet mora dobavitelj zagotoviti oceno njihove ustreznosti za človekovo zdravje. Ocena ustreznosti mora biti izdelana na podlagi rezultatov opravljenih preskusov in študij, pri čemer je potrebno upoštevati splošne toksikološke lastnosti uporabljenih sestavin, njihovo kemijsko strukturo in izpostavljenost uporabnika.

Oceno ustreznosti lahko izdelajo strokovnjaki z najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo s področja kemije ali farmacije, ali z univerzitetno izobrazbo s področja medicine ali toksikologije.".

8. člen

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

"7. člen

(preskušanje kozmetičnih proizvodov na živalih)

Kozmetični proizvodi, ki:

-

so bili zaradi ugotavljanja ustreznosti in zagotavljanja skladnosti z določbami tega zakona preskušeni na laboratorijskih živalih oziroma

-

vsebujejo sestavine ali kombinacije sestavin, ki so bile zaradi ugotavljanja ustreznosti in zagotavljanja skladnosti z določbami tega zakona preskušeni na laboratorijskih živalih, se lahko dajejo v promet le, če so bili preskusi na živalih izvedeni po predpisanih metodah in v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse, predpisanimi na podlagi zakona, ki ureja kemikalije.