Nalaganje dokumenta...
Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-2447/2000, stran 6921 DATUM OBJAVE: 13.6.2000
RS 52-2447/2000
2447. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
o razglasitvi zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
Razglašam zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2000.
Št. 001-22-91/00
Ljubljana, dne 7. junija 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, DRŽAVNE MEJE IN PROSTORSKIH ENOT (ZENDMPE)
O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, DRŽAVNE MEJE IN PROSTORSKIH ENOT (ZENDMPE)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1)
Ta zakon ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot ter urejanje in spreminjanje mej zemljiških parcel.
(2)
Evidentiranje nepremičnin po tem zakonu obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra in katastra stavb.
2. člen
(pristojnost)
Zemljiški kataster, kataster stavb, evidenco državne meje in register prostorskih enot vzpostavi, vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: geodetska uprava).
3. člen
(zemljiški kataster, kataster stavb in druge evidence o nepremičninah)
(1)
Zemljiški kataster in kataster stavb sta temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah.
(2)
Zemljiški kataster in kataster stavb se povezujeta z zemljiško knjigo.
(3)
Druge evidence podatkov o zemljiščih in stavbah, ki jih vodijo organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, se povezujejo z zemljiškim katastrom in katastrom stavb, če tako določa zakon.
(4)
Minister, pristojen za geodetsko službo, v soglasju z ministrom, pristojnim za evidenco podatkov o zemljiščih in stavbah, ki se po zakonu povezuje z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, s predpisom določi:
-
način povezovanja evidenc z zemljiškim katastrom in katastrom stavb,
-
podatke iz evidenc, povezanih z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, ki se vodijo tudi v zemljiškem katastru in katastru stavb, ter način vodenja teh podatkov (v nadaljevanju: gostujoči podatki),
-
podatke iz teh evidenc, ki jih lahko izdaja geodetska uprava, in način izdajanja teh podatkov ter
-
podatke zemljiškega katastra, ki jih lahko izdaja organ oziroma nosilec javnih pooblastil, pristojen za evidenco, ki se povezuje z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, in način izdajanja teh podatkov.
(5)
Za vpis in vzdrževanje gostujočih podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki. Geodetska uprava lahko spreminja vpisane podatke le, če tako določa predpis iz prejšnjega odstavka.
(6)
Če se z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb povezuje več evidenc o istovrstnih podatkih, geodetska uprava obvešča pristojne organe o spremembah teh podatkov in o morebitnih neusklajenostih med evidencami.
(7)
Za usklajevanje evidenc o istovrstnih podatkih skrbi medresorska komisija, ki jo ustanovi Vlada Republike Slovenije in v kateri sodelujejo predstavniki ministrstev, pristojnih za evidence podatkov o nepremičninah, ki se povezujejo z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb. V sporih glede usklajevanja evidenc odloča Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada).
4. člen
(geodetske storitve)
(1)
Posamezne naloge v zvezi z evidentiranjem nepremičnin (v nadaljevanju: geodetske storitve) izvajajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetskih storitev, določene z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost (v nadaljevanju: geodetska podjetja).
(2)
Geodetske storitve po tem zakonu so izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ureditve meje, parcelacije, komasacije, izravnave meje, razmejitve med pravnimi režimi, ugotavljanja dejanske rabe zemljišč, elaborata za vpis stavbe oziroma delov stavbe v kataster stavb, elaborata za združitev delov stavb in izločitev dela stavbe ter obnova mej v naravi.
(3)
Izdelava elaborata vključuje tudi njegove spremembe, dopolnitve oziroma popravo.
(4)
Geodetske storitve iz drugega odstavka tega člena opravi geodetsko podjetje proti plačilu. Geodetske storitve se naročijo pri geodetskem podjetju.
(5)
Za vsako geodetsko storitev mora geodetsko podjetje imenovati odgovornega geodeta, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost.
(6)
Postopke za izdelavo elaborata ureditve meje, izravnave meje, komasacije in parcelacije ter postopek v zvezi z obnovo meje lahko izvaja samo oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost (v nadaljevanju: geodet). Posamezna tehnična opravila v okviru teh postopkov lahko po navodilih geodeta opravi tudi druga oseba.
5. člen
(sprememba vpisa podatkov)
(1)
Oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, lahko vloži zahtevo za spremembo vpisa.
(2)
Pravni interes je izkazan, če ima podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliv na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa.
(3)
Če je zahteva utemeljena, geodetska uprava izvede spremembo vpisa in o tem obvesti vlagatelja in lastnika, če ta ni vlagatelj. Če zahteva ni utemeljena, geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo.
(4)
Geodetska uprava lahko spremembo vpisa izvede tudi po uradni dolžnosti.
(5)
Sprememba vpisa podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvede samo na podlagi takšnega elaborata.
II. ZEMLJIŠKI KATASTER
6. člen
(sestava zemljiškega katastra)
(1)
Zemljiški kataster je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih in iz zbirke listin.
(2)
V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki.
7. člen
(osnovna enota)
(1)
Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela (v nadaljevanju: parcela).
(2)
Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru označeno kot parcela s svojo parcelno številko.
(3)
Območja in imena katastrskih občin določi minister, pristojen za geodetsko službo (v nadaljevanju: minister).
8. člen
(podatki)
(1)
V zemljiškem katastru se vodijo naslednji podatki:
-
parcelna številka,
-
meje,
-
površina,
-
lastnik,
-
upravljalec, če je lastnik država,
-
dejanska raba.
(2)
V zemljiškem katastru se vodijo tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo.
(3)
V zemljiškem katastru se v skladu s 3. členom tega zakona vodijo tudi gostujoči podatki.
(4)
Podatki se vodijo tako, da jih je mogoče izkazati za parcelo.
(5)
Zadnji vpisani podatki se vodijo kot baza podatkov.
9. člen
(parcelna številka)
(1)
Parcelne številke se določajo v okviru vsake katastrske občine posebej.
(2)
V primeru nastanka nove parcele določi parcelno številko geodetska uprava.
(3)
Geodetska uprava lahko spremeni parcelne številke, če je to potrebno zaradi smotrnosti, urejenosti in lažje preglednosti zemljiškega katastra oziroma zaradi spremembe mej katastrskih občin.
(4)
O spremembi parcelne številke se obvesti lastnika.
10. člen
(meje in površina)
(1)
Meja parcele (v nadaljnjem besedilu: meja) je navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiškokatastrske točke.
(2)
Zemljiškokatastrska točka je točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(3)
Meje se evidentirajo s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
(4)
Površina parcele je površina njene projekcije na horizontalno ravnino in je izračunana iz koordinat zemljiškokatastrskih točk.
(5)
Podatek o površini parcele se lahko brez zahteve lastnika spremeni le, če se vpiše v zemljiški kataster na novo urejena ali spremenjena meja.
(6)
Način evidentiranja meje natančneje uredi minister s pravilnikom.
11. člen
(dokončnost podatkov o mejah in o površini)
(1)
Meja parcele, ki je urejena oziroma določena z dokončno upravno ali pravnomočno sodno odločbo in ki ima s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu, je dokončna meja.
(2)
Parcele, ki imajo vse meje dokončne in imajo na podlagi teh mej izračunano površino iz koordinat zemljiškokatastrskih točk, se v zemljiškem katastru posebej označijo kot dokončne parcele.
(3)
Ne glede na določbo petega odstavka 10. člena tega zakona geodetska uprava po uradni dolžnosti opravi izračun površine in o tem obvesti lastnika, če ugotovi, da so vse meje parcele dokončne.
(4)
Podatek o površini parcele, ki ima vse meje dokončne, se lahko spremeni zaradi spremembe koordinatnega sistema ali zaradi natančnejše določitve in izračuna zemljiškokatastrskih točk. O spremembi se obvesti lastnika.
(5)
Potrdilo (izpisek oziroma izris) iz zemljiškega katastra vsebuje tudi podatek o tem, ali je parcela dokončna ali ne. Če je dokončna ena ali več mej ali del meje, niso pa dokončne vse meje parcele, potrdilo vsebuje podatek, da parcela ni dokončna, na posebno zahtevo pa je mogoče pridobiti podatek o tem, katere meje so dokončne.
12. člen
(lastnik)
Kot podatki o lastniku zemljišča se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
13. člen
(upravljalec)
(1)
Pri zemljiščih, katerih lastnik je Republika Slovenija, se vpiše, kateri organ oziroma drug subjekt po predpisih ali na drugi pravni podlagi upravlja z zemljiščem (v nadaljevanju: upravljalec).
(2)
Vpis upravljalca se izvede po prijavi upravljalca, pristojnega ministrstva ali vlade.
14. člen
(dejanska raba)
(1)
V zemljiškem katastru se vodijo podatki o naslednjih dejanskih rabah zemljišč:
-
kmetijska zemljišča,
-
gozdna zemljišča,
-
vodna zemljišča,
-
neplodna zemljišča,
-
pozidana zemljišča.
(2)
Podatki o dejanski rabi zemljišč se prevzamejo iz evidenc dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona. Če za posamezno dejansko rabo zemljišč podatki ne obstojajo, jih ugotavlja geodetska uprava v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe.
(3)
Geodetska uprava v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe vpisuje spremembe podatkov o dejanski rabi, če ugotovi, da se vpisani podatek ne ujema z dejanskim stanjem.
(4)
Podatek o dejanski rabi se lahko vpiše tudi na zahtevo lastnika oziroma uporabnika parcele na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje. Sestavine elaborata predpiše minister.
(5)
O vpisu dejanske rabe po uradni dolžnosti se lastnika ne obvešča.
(6)
Geodetska uprava opozarja organe, pristojne za vodenje evidenc dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona, na:
-
ugotovljena neskladja med podatki, vpisanimi v teh evidencah, in dejanskim stanjem;
-
ugotovljena neskladja med podatki različnih evidenc.
(7)
Za usklajevanje podatkov o dejanski rabi v različnih evidencah skrbi komisija iz sedmega odstavka 3. člena tega zakona. V sporih glede usklajevanja evidenc odloča vlada.
III. UREJANJE MEJ
15. člen
(urejanje mej po tem zakonu)
(1)
Meje se po tem zakonu urejajo v upravnem postopku ureditve meje (v nadaljevanju: postopek ureditve meje).
(2)
Strokovna podlaga za uvedbo postopka ureditve meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje.
(3)
V postopku ureditve meje se uredi meja na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra.
16. člen
(meja, ki se ureja)
(1)
V postopku ureditve meje se ureja celotna meja med dvema parcelama ali del meje.
(2)
V postopku ureditve meje se lahko urejajo tudi meje med več parcelami.
17. člen
(uvedba postopka)
(1)
Postopek ureditve meje se uvede na zahtevo lastnika. Zahtevo lahko vložita tudi lastnika sosednjih parcel skupaj.
(2)
Postopek ureditve meje lahko uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe.
(3)
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in drugi subjekti lahko zahtevajo uvedbo postopka ureditve meje, če tako določa zakon.
18. člen
(pridobitelj)
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na lastnika, veljajo tudi za osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila pravico, da se kot lastnik vpiše v zemljiško knjigo, in je tudi že vložila predlog za vpis (v nadaljevanju: pridobitelj).
19. člen
(elaborat ureditve meje)
(1)
Zahtevi za uvedbo postopka ureditve meje je potrebno priložiti elaborat ureditve meje.
(2)
Elaborat ureditve meje izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave.
(3)
Elaborat ureditve meje vsebuje prikaz meje, kot so jo pokazali lastniki (v nadaljevanju: pokazana meja), in zapisnik mejne obravnave. Če pokazana meja odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra (v nadaljevanju: katastrska meja), vsebuje elaborat tudi prikaz poteka katastrske meje.
(4)
Sestavine elaborata ureditve meje podrobneje predpiše minister.
20. člen
(priprave na mejno obravnavo)
(1)
Pred izvedbo mejne obravnave pridobi geodetsko podjetje zemljiškokatastrske podatke, potrebne za ureditev meje, pri geodetski upravi.
(2)
Pred izvedbo mejne obravnave lahko geodetsko podjetje brez sodelovanja lastnikov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, zlasti zato, da ugotovi potek katastrske meje. Za ugotovitev poteka katastrske meje se lahko uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Iz elaborata ureditve meje mora biti razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka katastrske meje.
(3)
Geodetsko podjetje, pri katerem je naročen elaborat ureditve meje, mora na mejno obravnavo povabiti lastnike sosednjih parcel in lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja. Namesto geodetskega podjetja lahko lastnike povabi oseba, ki je naročila izdelavo elaborata ureditve meje.
(4)
Lastniki morajo biti povabljeni k mejni obravnavi vsaj osem dni pred njeno izvedbo, razen če se odpovejo temu roku. Če lastnik pride na mejno obravnavo, čeprav ni bil vabljen vsaj osem dni pred njeno izvedbo, se šteje, da se je roku odpovedal.
(5)
Vabila za mejno obravnavo ni potrebno vročiti po pravilih splošnega upravnega postopka.
21. člen
(mejna obravnava)
(1)
Na mejni obravnavi lastniki sosednjih zemljišč za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi meja, ki se ureja. Če je lastnik parcel, med katerima se ureja meja, isti, pokaže potek meje v naravi lastnik sam.
(2)
Če lastniki to zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek katastrske meje in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Lastniki lahko to zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo.
(3)
Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, mora geodet lastnike na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot dokončne vpisati meje, ki odstopa od katastrske meje. Pri tem jim mora pokazati potek katastrske meje in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.
(4)
Če lastniki soglašajo o poteku meje, geodet pa ugotovi, da pokazana meja ne odstopa od katastrske meje, pokazano mejo označi v naravi z mejniki in izmeri ter prikaže v elaboratu. Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, se označi z mejniki katastrska meja, izmeri pa se in v elaboratu prikaže tudi pokazana meja.
(5)
Če lastniki ne soglašajo o poteku meje, geodet izmeri in prikaže v elaboratu potek meje, kot so jo pokazali posamezni lastniki, z mejniki pa označi tisto pokazano mejo, ki ne odstopa od katastrske meje. Če so vsi lastniki pokazali mejo, ki odstopa od katastrske meje, geodet z mejniki označi katastrsko mejo.
(6)
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, da o poteku meje ne soglašata lastnik in pridobitelj.
(7)
Če se kateri od lastnikov kljub vabilu ne udeleži mejne obravnave, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. V tem primeru se označi z mejniki, izmeri in prikaže v elaboratu pokazana meja, razen če ta meja odstopa od katastrske meje. Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, se označi z mejniki, izmeri in prikaže v elaboratu katastrska meja, izmeri pa se in v elaboratu prikaže tudi pokazana meja. Če lastnika, ki se ni udeležil mejne obravnave, ni vabilo geodetsko podjetje samo, se mejna obravnava preloži.
(8)
Če se mejne obravnave ne udeleži noben lastnik, se mejna obravnava ne opravi, razen če je bil elaborat naročen zaradi uvedbe postopka ureditve meje po uradni dolžnosti ali na zahtevo subjektov iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona. V tem primeru se označi z mejniki, izmeri in prikaže v elaboratu katastrska meja.
(9)
Način ugotavljanja katastrskih mej in način označitve meje v naravi uredi minister s pravilnikom. Pri urejanju načina ugotavljanja katastrskih mej je treba upoštevati stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.
(10)
Mejniki se postavljajo tako, da se lastniku ne povzroči škoda oziroma da je ta škoda, če je neizogibna, čim manjša.
22. člen
(zapisnik)
(1)
Sestavni del elaborata ureditve meje je zapisnik mejne obravnave.
(2)
V zapisniku mejne obravnave se navedejo kraj in čas izvedbe mejne obravnave, udeleženci mejne obravnave, način in čas vabljenja lastnikov, če niso bili prisotni na mejni obravnavi, ter opiše potek mejne obravnave.
(3)
V zapisniku mejne obravnave mora geodet navesti, ali lastniki soglašajo s potekom meje, ki jo je označil v naravi.
(4)
Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet in lastniki. Če lastnik noče podpisati zapisnika mejne obravnave, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. V zapisnik mejne obravnave se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki na potek postopka ureditve meje oziroma na zapisnik.
23. člen
(rok za vložitev zahteve in umik zahteve)
(1)
Zahteva za uvedbo postopka ureditve meje se lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je geodet sklenil zapisnik mejne obravnave. Če se v tem roku zahteva ne vloži, mora lastnik parcele, na kateri so bili v okviru mejne obravnave postavljeni mejniki, te mejnike odstraniti. Če jih ne odstrani, lahko poskrbi za njihovo odstranitev na njegove stroške geodetska uprava.
(2)
Če vlagatelj med postopkom umakne zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje, se postopek ustavi samo v primeru, da s tem soglašajo vsi lastniki sosednjih parcel. Kljub umiku zahteve lahko geodetska uprava nadaljuje postopek ureditve meje po uradni dolžnosti na podlagi izdelanega elaborata ureditve meje.
24. člen
(zastopanje in izločitev)
(1)
Lastnika v postopku ureditve meje ne more zastopati geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat ureditve meje, niti oseba, ki pri tem podjetju dela na podlagi delovnega ali drugega pogodbenega razmerja.
(2)
Za geodeta, ki vodi mejno obravnavo, in odgovornega geodeta, ki podpiše elaborat ureditve meje, se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev.
(3)
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko geodetsko podjetje oziroma oseba, ki dela pri njem, po pooblastilu lastnika vloži zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje.
25. člen
(preizkus zahteve)
(1)
Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo postopka ureditve meje najprej preizkusi:
-
ali je elaborat ureditve meje izdelan v skladu s predpisi,
-
ali meja, ki je prikazana v elaboratu ureditve meje kot tista, ki je bila označena z mejniki, ne odstopa od katastrske meje, in
-
ali je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način.
(2)
Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, če je tehnično pomanjkljiv ali če meja, ki je prikazana v elaboratu kot tista, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, odstopa od katastrske meje, geodetska uprava pozove stranko, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če ga v postavljenem roku ne dopolni, se zahteva zavrže.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka geodetska uprava ne pozove lastnika k dopolnitvi elaborata in ne zavrže zahteve, če se v postopku ureditve meje izvaja tudi izravnava meje po 56. členu tega zakona in je odstopanje v okviru dopustne izravnave meje.
(4)
Geodetska uprava zavrže zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje tudi:
-
če je prepozna (prvi odstavek 23. člena tega zakona),
-
če je bila meja že urejena v upravnem ali sodnem postopku oziroma če je tak postopek v teku,
-
če je ni vložila upravičena oseba.
(5)
Geodetska uprava zavrne zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje:
-
če elaborata ureditve meje ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev,
-
če je elaborat ureditve meje kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ni vpisana v imenik geodetov,
-
če je mejno obravnavo izvedla oseba, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za to,
-
če so podani izločitveni razlogi glede geodeta, ki je opravil mejno obravnavo, oziroma glede odgovornega geodeta,
-
če iz elaborata ureditve meje izhaja, da se kateri od lastnikov ni udeležil mejne obravnave in da ga geodetsko podjetje ni povabilo nanjo oziroma da kateremu od lastnikov ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi,
-
če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o ureditvi meje.
(6)
Geodetska uprava ravna po določbah tega člena, kadarkoli med postopkom ugotovi, da so podani razlogi za zavrnitev ali zavrženje zahteve.
(7)
Če je zahteva za uvedbo postopka ureditve meje pravnomočno zavrnjena ali zavržena ali če je postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, je dolžan lastnik ravnati po prvem odstavku 23. člena tega zakona.
26. člen
(izjave lastnikov)
(1)
Če geodetska uprava ne zavrne oziroma ne zavrže zahteve za uvedbo postopka ureditve meje, povabi lastnike, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi. Vabilo se vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je potrebno v primeru, ko se naslovniku pusti obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti ali pri geodetski upravi, na obvestilu posebej navesti, da gre za vročitev poziva k izjavi o strinjanju z ureditvijo meje.
(2)
Če se je lastnik na mejni obravnavi strinjal s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, in je to potrdil s svojim podpisom na zapisniku mejne obravnave, pa se v 30 dneh od vročitve vabila ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo pravilno vročeno in je bil v pozivu opozorjen na posledice, se šteje, da se strinja s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, razen če geodetska uprava pred izdajo odločbe prejme njegovo izjavo, da se s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, ne strinja.
(3)
Lastnik se lahko ob vložitvi ali po vložitvi zahteve za uvedbo postopka ureditve meje odpove pravici do vabljenja po prvem odstavku tega člena in se brez posebnega vabila izjavi o tem, ali soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki.
(4)
Če se izjavi lastnika in pridobitelja glede poteka meje ne ujemata, se postopek ureditve meje prekine do vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo.
(5)
Lastnik lahko prekliče svojo izjavo. Preklic izjave se upošteva, če ga geodetska uprava prejme pred izdajo odločbe na prvi stopnji.
(6)
Napake volje pri izjavljanju o poteku meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdi.
27. člen
(ustna obravnava)
(1)
Če se katerikoli lastnik s potekom meje, kot je bila označena v naravi, ne strinja, opravi geodetska uprava ustno obravnavo v uradnih prostorih, če oceni, da je potrebno, pa jo lahko opravi tudi na kraju samem.
(2)
Na ustno obravnavo se vabijo lastniki parcel, katerih meje so sporne. Če je sporno, kje se konča meja, ki se ureja, se na ustno obravnavo vabijo lastniki parcel, katerih meja se ureja, in lastnik parcele, ki se jo dotika meja, ki se ureja.
(3)
Uradna oseba, ki vodi ustno obravnavo, si mora prizadevati, da se doseže soglasje med lastniki. Pojasniti jim mora, da se lahko v zemljiški kataster na podlagi postopka po tem zakonu kot dokončna vpiše le meja, ki ne odstopa od katastrske meje.
(4)
Na ustni obravnavi se lahko kot priča zasliši geodet, ki je opravil mejno obravnavo. Na zahtevo uradne osebe, ki vodi ustno obravnavo, je geodet dolžan razložiti elaborat ureditve meje.
28. člen
(udeležba na ustni obravnavi)
(1)
Če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se strinja z mejo, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, se lahko ustna obravnava kljub temu opravi, lahko pa jo uradna oseba preloži.
(2)
Če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se s potekom meje, označene z mejniki na mejni obravnavi, ne strinja, se ustna obravnava preloži ali pa geodetska uprava ravna po 29. členu tega zakona.
(3)
Na ustni obravnavi lahko lastniki izjavijo soglasje k poteku meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi.
(4)
Če se na ustni obravnavi izkaže, da bi se lastniki lahko sporazumeli o poteku meje, vendar ne tako, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, geodetska uprava v upravnem postopku uredi mejo na podlagi soglasja lastnikov, pri čemer meja ne sme odstopati od katastrske meje.
(5)
Meja, urejena po prejšnjem odstavku, se na novo označi z mejniki. Geodetska uprava sama izvede ali naroči popravo elaborata ureditve meje ter poskrbi za prestavitev mejnikov. Stroške teh opravil in vse posebne stroške upravnega postopka, ki nastanejo v primeru iz prejšnjega odstavka, krijejo lastniki, ki so se sporazumevali o meji.
29. člen
(ureditev meje v primeru spora)
(1)
Če tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter priložijo dokazilo o sprožitvi sodnega postopka.
(2)
Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi ali pa se posebej vroči. V obeh primerih je potrebno stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo v primeru, da ne sprožijo sodnega postopka.
(3)
Če se poziv iz prvega odstavka tega člena vroča, mora biti vročen po pravilih splošnega upravnega postopka, pri čemer je potrebno v primeru, ko se naslovniku pusti obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti ali pri geodetski upravi, na obvestilu posebej navesti, da gre za vročitev poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje.
(4)
Če geodetska uprava v roku iz prvega odstavka tega člena ne prejme dokazila o sprožitvi sodnega postopka, preveri pri pristojnem sodišču, ali je bil sodni postopek sprožen.
(5)
Če sodni postopek ni bil sprožen, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.
(6)
Če se sproži sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek ureditve meje po tem zakonu ustavi.
30. člen
(ureditev meje v primeru odstopanja od katastrske meje)
V primeru, da nesporna pokazana meja odstopa od katastrske meje, upoštevaje dopustno izravnavo meje (tretji odstavek 25. člena in 56. člen tega zakona), geodetska uprava ne poziva lastnikov k izjavi po 26. členu tega zakona, temveč takoj razpiše ustno obravnavo. Če tudi po ustni obravnavi meja, o kateri lastniki soglašajo, odstopa od katastrske meje, ravna geodetska uprava po 29. členu tega zakona. Prav tako ravna geodetska uprava tudi v primeru, da na ustni obravnavi lastniki spremenijo svoje stališče do meje, tako da meja postane sporna.
31. člen
(upoštevanje podatkov zemljiškega katastra v sodnem postopku)
(1)
Sodišče, ki ureja mejo, mora upoštevati podatke zemljiškega katastra ter stopnjo njihove natančnosti in zanesljivosti in ne sme dopustiti sklenitve sodne poravnave, ki bi pomenila promet z zemljišči.