NPZapos – Nacionalni program razvoja trga dela...

4597. Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 (NPZapos)

N A C I O N A L N I P R O G R A M razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 (NPZapos)

1. UVOD

Nacionalni program zaposlovanja temelji na zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 10/91, 17/92, 12/93, 13/93, 2-3/94, 38/94, 80/97, 69/98), pregledu trga dela kot analitični osnovi, ki ga je pripravil Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU), državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda EU, na predlogu strategije gospodarskega razvoja Republike Slovenije in skupni oceni srednjeročnih prioritetnih nalog na področju zaposlovanja, ki ga je Slovenija julija 2000 podpisala z Evropsko komisijo.

Vztrajno visoka brezposelnost v Evropi v devetdesetih letih je pripeljala do uvrstitve zagotavljanja visoke ravni zaposlenosti med pomembnejše družbeno-ekonomske cilje EU. Z Amsterdamsko pogodbo je "spodbujanje zaposlovanja postalo stvar skupne skrbi in koordinacije". Cilj - visoka raven zaposlenosti - pa naj bi bil upoštevan pri oblikovanju in uresničevanju vseh politik in aktivnosti EU. V skladu z Amsterdamsko pogodbo so vse članice dolžne pripraviti dolgoročne strategije zaposlovanja, letne akcijske načrte za zmanjševanje brezposelnosti in letne preglede dogajanj na trgu dela. V letu 1997 so bile prvič oblikovane skupne usmeritve politike zaposlovanja v EU, ki določajo štiri osnovne stebre te politike: I. Povečevanje zaposljivosti prebivalstva, II. Pospeševanje podjetništva in podjetniške miselnosti, III. Pospeševanje in spodbujanje prilagodljivosti posameznikov in podjetij in IV. Izenačevanje možnosti zaposlovanja moških, žensk in prizadetih skupin. Na Lisbonskem vrhu konec marca 2000 se je s strateškim ciljem - postati najbolj konkurenčna na znanju temelječa ekonomija na svetu – pomen strategije zaposlovanja in vlaganj v ljudi samo še dodatno potrdil.

EU se je odločila za celosten pristop k reševanju brezposelnosti, ki ne temelji le na klasičnih aktivnih programih zaposlovanja, temveč politiko zaposlovanja postavlja kot splet ukrepov na področju prilagodljivosti poslovanja in zaposlovanja, fiskalnih spodbud, ukrepov za pospeševanje podjetništva, spodbujanja razvoja malih in srednje velikih podjetij, ukrepov za povečanje usposobljenosti aktivnega prebivalstva vključno s povečevanjem formalne izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva in ukrepov, ki zagotavljajo različnim družbenim skupinam enakopravnost dostopa do dela. Čeprav temeljite analize uspešnosti novih usmeritev politike zaposlovanja v EU še ni, pa je rast zaposlenosti že po letu 1998 postala bolj dinamična kot sredi devetdesetih let.

Partnerstvo za pristop zavezuje Slovenijo k pripravi skupnega pregleda politik zaposlovanja, da bi se pripravila na sodelovanje oziroma usklajevanje politik v okviru EU. V državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda EU pa se je Slovenija zavezala k pripravi dolgoročne strategije razvoja trga dela.

Obdobje gospodarske rasti, ki se je v Sloveniji začelo že leta 1993, vse do leta 1999 ni prineslo bistvenega izboljšanja razmer na trgu dela. Stopnja registrirane brezposelnosti se je ohranjala na ravni okoli 14% in se šele v letu 1999 začela sorazmerno hitro zmanjševati. Konec leta 2000 je tako znašala 12%. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili (metodologija Mednarodne organizacije dela), ki daje mednarodno primerljive podatke o stopnji brezposelnosti, se je v zadnjih štirih letih gibala med 7 in 8%. V letu 1999 je znašala 7,6%, leta 2000 pa se je spustila na 7%. To je sicer manj, kot znaša povprečna stopnja brezposelnosti v EU, vendar pa je kljub temu resen ekonomski in socialni problem, ki mu bomo v prihodnje v Sloveniji namenili več pozornosti in k njemu pristopili z bolj aktivnim in bolj celostnim pristopom. Brezposelnost je zapravljanje razpoložljivih virov, ki zmanjšuje potencialni proizvod in dohodek (bruto domači proizvod), povečuje neenakost in načenja kakovost človeškega kapitala. Negativne posledice brezposelnosti lahko zaznamo na ravni družbe in na ravni posameznika.

Slovenija se že danes, še bolj pa se bo v prihodnjih letih, srečevala z izzivi globalizacije, liberalizacije, približevanja evropskim pravilom ter nujnostjo prehoda iz tranzicijsko industrijske družbe v sodobno tržno gospodarstvo. Tehnološki razvoj, ki je nujen za zmanjšanje razvojnega zaostajanja Slovenije za povprečjem EU, ni možen brez vlaganj v človeški kapital oziroma razvoja človeških virov. Vlaganja v človeški kapital sicer ne prinašajo učinkov že kratkoročno, vendar pa zanemarjanje tega vidika razvoja oziroma premajhna vlaganja v človeški kapital dolgoročno povzročajo krize ekonomskega in socialnega razvoja. Problem staranja prebivalstva, s čimer se in se bo srečevala Evropa, je prisoten tudi pri nas. Vendar to ni samo problem financiranja obstoječih sistemov socialne varnosti, temveč pred aktivno prebivalstvo postavlja zahtevo po vseživljenjskem izobraževanju. Na drugi strani pa pred izobraževalni sistem postavlja zahtevo po čim večji fleksibilnosti.

Za dokončanje procesa tranzicije in s tem izpolnitev pogojev za uspešno vključitev Slovenije v EU bosta v prihodnjih letih še vedno potrebna intenzivno prestrukturiranje gospodarstva in realokacija resursov. S pospeševanjem razvoja človeških virov bomo lažje zmogli zaključiti prestrukturiranje gospodarstva in tudi institucionalno prilagajanje pravilom EU. V okviru enotnega notranjega trga EU pa bo fleksibilnost trga dela ob enotni monetarni politiki postala še pomembnejši dejavnik konkurenčnosti in sposobnosti prilagajanja gospodarstva.

V slovenskem gospodarstvu je v drugi polovici devetdesetih let bilo še vedno močno prisotno prestrukturiranje, ki ne temelji na uvajanju novih proizvodov, iskanju novih trgov in tehnoloških procesov oziroma rasti dodane vrednosti, temveč na zmanjševanju zaposlenosti. Analiza poslovanja podjetij v obdobju 1994-1998 glede na lastniško strukturo je pokazala, da so ta negativni razvojni vzorec presegala predvsem podjetja, ki so v večinski tuji lasti in novoustanovljena zasebna podjetja, ki niso dobila lastnika pri lastninjenju družbenega premoženja. V omenjenih kategorijah podjetij dodana vrednost na zaposlenega narašča ob povečevanju števila zaposlenih. Rezultati te analize torej posredno kažejo potencialno pozitiven učinek tudi na zaposlenost, ki ga lahko v prihodnjih letih prinese spodbujanje domačih in tujih naložb oziroma odpravljanje ovir za nastajanje in rast malih in srednjih zasebnih podjetij.

Čeprav je stanje na trgu dela zrcalo dogajanj v gospodarstvu in demografskih gibanj, so problemi povezani tudi s vprašanji socialnega razvoja, tehnološko-razvojnega zaostajanja slovenske industrije, razvojnega zaostajanja sektorja storitev, zaostajanj v produktivnosti in kakovosti izdelkov z nezadostno profitabilnostjo izdelkov in podjetij, slabšo usposobljenostjo zaposlenih in menedžerjev za poslovanje v globalnem gospodarstvu, veliko vlogo države v gospodarstvu in pomanjkanjem ugodnih priložnosti za vlaganje. Izhajajoč iz analize stanja in primerjave nekaterih kazalnikov stanja na trgu dela v Sloveniji z EU lahko na kratko rečemo, da stanje na trgu dela v Sloveniji določajo in označujejo predvsem naslednji problemi:

-

velika dolgotrajna brezposelnost,

-

velik obseg brezposelnih v skupinah, kot so npr. mladi brez ustrezne izobrazbe, starejši od 50 let, osebe z zmanjšano stopnjo zaposljivosti zaradi zdravstvenih in drugih razlogov, invalidi in druge prizadete skupine; delež teh skupin je skoraj polovica brezposelnih,

-

nizka stopnja aktivnosti starejših od 50 let,

-

previsok priliv nekvalificiranega aktivnega prebivalstva iz šolskega sistema, kot posledica velikega obsega izpada iz sistema poklicnega izobraževanja,

-

velika izobrazbena, poklicna in regionalna neskladja,

-

velik obseg zaposlovanja in dela na črno,

-

pomanjkanje ustreznih institucij, ki bi v zadostnem obsegu omogočale sodobne pristope na področju usposabljanja in preusposabljanja aktivnega prebivalstva oziroma pridobivanja certifikatov o poklicni oziroma strokovni usposobljenosti,

-

nezadostna vključenost odraslih v programe izobraževanja in usposabljanja,

-

prevelike ovire za nastanek in razvoj malih in srednjih podjetij,

-

prevlada pasivnih ukrepov politike zaposlovanja (neugodno razmerje med porabo sredstev za pasivne in aktivne ukrepe),

-

premajhna vključenost vseh socialnih partnerjev pri razreševanju brezposelnosti,

-

pomanjkanje programov in spodbud za razvoj socialne ekonomije,

-

premajhna fleksibilnost aktivnega prebivalstva.

Po vzoru novega evropskega modela pričujoči nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 uvaja celostni pristop k zmanjševanju brezposelnosti in spodbujanju zaposlovanja, ki predpostavlja aktivno in usklajeno sodelovanje gospodarskega, šolskega, in finančnega področja pri uresničevanju ciljev zastavljene politike. Nacionalni program prav tako predpostavlja večnivojsko aktivno socialno partnerstvo, ki se bo kazalo pri načrtovanju, izvajanju in financiranju politike zaposlovanja, ki jo oblikujejo naslednji štirje stebri:

-

povečevanje zaposljivosti prebivalstva,

-

pospeševanje podjetništva,

-

povečanje prilagodljivosti podjetij in zaposlenih,

-

zagotavljanje enakih možnosti.

2. STRATEGIJA RAZVOJA TRGA DELA IN ZAPOSLOVANJA V OBDOBJU 2000–2006

2.1 Širši makroekonomski okvir gospodarskega razvoja in trga dela

Rast zaposlenosti bo odvisna od ustvarjanja domačih razmer za pospešen gospodarski razvoj, uspešnosti vključevanja v EU in dogajanj v mednarodnem okolju, še posebej pa od gospodarskega razvoja v državah EU, kjer je slovensko gospodarstvo že v zadnjih letih prodalo okoli 65% svojega izvoza. Gospodarski razvoj in s tem povezano tudi zaposlovanje in dogajanje na trgu dela pa ne bosta odvisna samo od pripravljenosti Slovenije za vstop, ampak tudi od pripravljenosti EU za širitev notranjega trga.

Razvoj Slovenije bo v prihodnjih letih zaznamovan s približevanjem EU. Osnovni makroekonomski cilji ekonomske politike pa bodo ob prilagajanju EU in nadaljnjem zniževanju inflacije pospešena gospodarska rast, ki bi aktivni politiki zaposlovanja omogočila tudi rast zaposlenosti, zmanjševanje zaostanka v gospodarski razvitosti in povečanje splošne blaginje prebivalstva. Uspešno vključevanje in uresničitev predpostavk o pozitivnih gospodarskih gibanjih v mednarodnem okolju ter uspešen preboj na višjo raven mednarodne konkurenčnosti bi namreč Sloveniji predvidoma prineslo pospešitev gospodarske rasti v prihodnji letih.

2.2 Izhodišča strategije razvoja trga dela in zaposlovanja

Stanje na trgu dela je odvisno od gospodarskih, demografskih in socialnih gibanj. Politika zaposlovanja s svojimi ukrepi vpliva na prilagajanje udeležencev na trgu novim dejavnikom in izzivom v okolju. Strateške usmeritve trga dela in zaposlovanja izhajajo iz okvirjev strategije gospodarskega razvoja Slovenije, upoštevane pa so tudi usmeritve že sprejetih razvojnih programov za posamezna področja, stanja na trgu dela in skupne ocene srednjeročnih prioritetnih nalog na področju zaposlovanja, ki ju je Slovenija pripravila v sodelovanju z Evropsko komisijo.

Politika zaposlovanja v Sloveniji bo ob upoštevanju nacionalnih posebnosti že v obdobju pred vstopom sledila usmeritvam skupne politike zaposlovanja v EU, ki bodo s polnopravnim članstvom postale obvezujoče. Skupna politika zaposlovanja ob zagotavljanju stabilnega makroekonomskega okolja temelji na štirih stebrih evropske zaposlovalne politike. Ukrepi se bodo letno dopolnjevali s sprotnim sistemom spremljanja in vrednotenja njenih učinkov v akcijskih programih zaposlovanja.

Učinkovitost politike zaposlovanja in uresničevanje strategije trga dela in zaposlovanja bomo zagotavljali:

-

z aktiviranjem in povezovanjem vseh komponent ekonomske politike s politiko zaposlovanja,

-

z aktivno politiko zaposlovanja, s poudarkom na programih izobraževanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, ki bo pripomogla k večji zaposljivosti prebivalstva v razmerah demografsko starajoče se družbe,

-

z izboljšanim in izpopolnjenim sistemom infrastrukture delovanja mrež institucij, ki izvajajo posamezne programe, na nacionalni in regionalni ravni,

-

z zagotavljanjem sprotnega sistema spremljanja ter poglobljenih evalvacij programov,

-

z vsestranskim vključevanjem socialnih partnerjev v načrtovanje in izvajanje politike zaposlovanja.

2.3 Strateški cilji razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006

Glavna usmeritev politike zaposlovanja bo spodbujanje aktivnih oblik povečevanja zaposlenosti in reševanja problema brezposelnosti. V ta namen se bodo v prihodnjih letih z ustreznimi zakonskimi podlagami še naprej zaostrovali pogoji za pridobitev in pravice iz pasivnih oblik pomoči, s čimer se bodo sredstva in napori namenjali predvsem vzpodbujanju brezposelnih oseb k aktivnemu iskanju zaposlitve.

Strateški cilji razvoja trga dela in zaposlovanja v Sloveniji v obdobju 2000-2006 so naslednji:

1.

dvig izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva in njene usposobljenosti,

2.

zmanjševanje strukturnih neskladij, ki bi se kazalo v zmanjšanju deleža dolgotrajno brezposelnih na okoli 40% in deleža brezposelnih brez poklicne izobrazbe na okoli 25%,

3.

zagotovitev vključenosti v aktivne programe vseh mladih brezposelnih, ki v 6 mesecih po nastopu brezposelnosti niso našli nove zaposlitve oziroma za vse ostale, ki se v roku 12 mesecev po tem niso zaposlili,

4.

zmanjševanje regijskih neskladij na trgu dela,

5.

rast zaposlenosti, ki bo v povprečju v obdobju 2000-2006 presegala 1% letno ob pospešeni gospodarski rasti, kar bo omogočilo zmanjšanje stopnje brezposelnosti na okoli 5% po mednarodni metodologiji oziroma registrirane stopnje na okoli 8% do konca leta 2006,

6.

nadaljnji razvoj socialnega partnerstva na področju razreševanja problema brezposelnosti in povečevanja zaposlovanja.

Za doseganje prvega cilja bo potrebno povečati število vključenih odraslih v izobraževanje, saj je po vključenosti odraslih Slovenija šele na začetku uveljavljanja koncepta vseživljenjskega učenja. Pri oblikovanju spodbud za povečanje udeležbe zaposlenih in brezposelnih v programih izobraževanja in pridobivanju certifikatov o poklicni oziroma strokovni usposobljenosti bomo izboljšali sodelovanje z delodajalci, spodbujali večjo kakovost pri izvajanju izobraževalnih programov, pripravi predlogov katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti ter postopkih potrjevanja in preverjanja strokovnih znanj in spretnosti. Država bo bolj intenzivno spodbujala delodajalce za večja vlaganja in večje vključevanje v izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih ter k ustvarjanju novih delovnih mest, ki bodo zagotavljala možnosti za uporabo in nadaljnje razvijanje znanja in usposobljenosti in s tem vsestranski razvoj človeških virov in njihovo optimalno uporabo. Za dvigovanje izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva pa je pomemben tudi nadaljnji razvoj certifikatnega sistema in izvedba načrtovanih sprememb v sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Za uresničevanje drugega cilja bo ob ukrepih in programih za uresničevanje prvega cilja potrebno razviti še posebne programe za zagotavljanje socialne vključenosti za brezposelne s težjimi omejitvami pri zaposlovanju in druge prizadete skupine prebivalstva.

Za doseganje tretjega cilja je nujno potrebna preusmeritev politike zaposlovanja od pasivne k aktivni politiki. Zato je nujno, da se ponovno poveča obseg sredstev za aktivno politiko zaposlovanja.

Predpogoj za doseganje četrtega cilja, to je zmanjševanje regionalnih razlik oziroma neskladij na trgu dela, bosta uspešna regionalna politika zagotavljanja skladnejšega regionalnega razvoja in večja mobilnost aktivnega prebivalstva, ki je na eni strani odvisna od povečane ponudbe zasebnih najemnih in socialnih stanovanj, na drugi pa od izgradnje prometne infrastrukture in učinkovitejšega izvajanja javnega prevoza, ki lahko omogoča še večje dnevne migracije.

Rast zaposlenosti, kot peti cilj, bo dosegljiva le ob stabilni gospodarski rasti, ki bo temeljila na pospeševanju tehnološke prenove industrije, povečanih investicijah v znanje in inovativnost, oblikovanju podjetniških mrež, pospeševanju podjetništva, oblikovanju spodbudnega okolja za naložbe, tako domače kot tuje neposredne naložbe, spodbujanju rasti malih in srednjih podjetij, razvoja storitvenih dejavnosti in podjetniški prenovi podeželja.

Rast zaposlenosti in zmanjšanje brezposelnosti v prihodnjih letih v Sloveniji bo uresničena le, če bomo uspeli ustvariti spodbudno okolje za nastajanje novih in rast malih in srednjih podjetij, hitrejšo rast podjetniških naložb, hitrejši tehnološki razvoj in večja vlaganja v človeški kapital.

S takšnim pristopom pa problem brezposelnosti in politika zaposlovanja nista v domeni samo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, temveč sta prisotna pri oblikovanju vseh ukrepov ekonomske politike, ki jih sprejema vlada. Hkrati pa reševanje brezposelnosti ni več zgolj v domeni vlade, temveč v rokah vseh socialnih partnerjev bodisi na nacionalni bodisi na regionalnih ravneh. Nadaljnji razvoj socialnega partnerstva je tako zelo pomemben, da je posebej opredeljen kot šesti cilj za uresničevanje strategije.

2.4 Prednostni ukrepi za doseganje strateških ciljev do leta 2006

2.4.1 Pravni okvir za doseganje strateških ciljev do leta 2006

Pri oblikovanju politike zaposlovanja je potrebno zasnovati ustrezen pravni okvir ter zagotoviti uveljavitev ustreznih ukrepov za realizacijo načrtovane politike. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je odgovorno za izvajanje politike zaposlovanja, spremlja in usklajuje ustreznost in vplive celotne delovnopravne zakonodaje k realizaciji posameznih strateških ciljev politike zaposlovanja.

Zato bo predhodno oziroma sočasno z nalogami, usmerjenimi na doseganje posameznih ciljev, potrebno (pre)oblikovati in prilagajati številne pravne predpise, vključno s kodeksi dobre prakse in kodeksi etike ter dobrimi poslovnimi običaji, standardi kvalitete in podobno.

Temeljni sistemski zakon je zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V letu 2002 bo pripravljen nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki bo v celoti prilagojen usmeritvam EU na področju prostega pretoka oseb. Novi zakon bo posodobil postopke pospeševanja zaposlovanja in priprave na zaposlitev, ravno tako pa bo prispeval k humanizaciji delovnopravnih odnosov v funkciji gospodarske rasti.

Nov zakon o delovnih razmerjih je še vedno v postopku sprejemanja. Ta zakon bo s poenostavitvijo postopkov in stroškov najemanja in odpuščanja pripomogel k večji prožnosti v delovnih razmerjih in prinesel dodatne poenostavitve najemanja in odpuščanja za male delodajalce. Istočasno bo uvedel bolj fleksibilne oblike zaposlitve kot so zaposlitev za skrajšani delovni čas, delo na domu ipd.

Področje zaposlovanja je sedaj direktno ali indirektno urejeno z obsežno delovnopravno zakonodajo, kjer je potrebno upoštevati in obravnavati tako še vedno veljavne zakone sprejete pred osamosvojitvijo Republike Slovenije (zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, zakon o stavki in omenjeni zakon o delovnih razmerjih, ki je v postopku sprejemanja), kot tudi novo sprejete zakone o sodelovanju delavcev pri upravljanju, o reprezentativnosti sindikatov, o delovnih in socialnih sodiščih, o inšpekciji dela, o varnosti in zdravju pri delu). Obstoječe predpise bo potrebno dopolniti s tistimi, ki so prilagojeni in primerljivi z evropsko zakonodajo (npr. zakon o kolektivnih pogodbah).

V letu 2000 je bil sprejet zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Vlada na podlagi resolucije o migracijski politiki ter gibanjih in razmerah na trgu dela letno določa najvišje število kvot za zaposlovanje tujcev. Stalno zaposlovanje tujcev se nadomešča z občasnimi, časovno omejenimi oblikami dela in zaposlovanja.

Na področju usposabljanja in izobraževanja je v letu 2000 Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki ureja postopke ocenjevanja in formalno priznavanje poklicnih kvalifikacij v certifikatnem sistemu. Zakon je odpravil številne pomanjkljivosti, zapolnil pravno praznino in celovito uredil to področje z upoštevanjem sprejetih načel za izvajanje politike izobraževanja in zaposlovanja v državah članicah EU.

V letu 2001 bo pripravljen predlog zakona o postopku priznavanj kvalifikacij državljanom držav članic EU in nekaterih držav članic EFTA za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji in dopolnjen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Odpravljanje zaposlovanja na črno ustvarja ugodnejše pogoje na trgu dela in zaposlovanja. Negativne posledice zaposlovanja na črno, kot so izguba državnih prihodkov, povečanje odliva za različne oblike socialnih transferov prebivalstvu, povečanje obremenitev davkoplačevalcev, se tako za delojemalce in delodajalce odpravljajo s programom odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije v letu 1997 in zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Nov koncept politike zaposlovanja daje pomembno vlogo socialnim partnerjem, saj je uresničevanje smernic na področju spodbujanja prilagodljivosti podjetij in posameznikov odvisna predvsem od dogovora med socialnimi partnerji. Raven socialnega dialoga na vseh nivojih še ne omogoča uspešne modernizacije dela, ki je predpogoj za razvoj podjetij in socialno varnost zaposlenih. Usklajeni cilji in interesi vseh socialnih partnerjev glede na predvideno gospodarsko rast omogočajo doseganje sporazuma o načinih delovanja vsakega posameznega partnerja, tudi pri doseganju strateških ciljev zaposlovanja. Zato bo potrebno spodbujati socialni dialog na državni in lokalnih ravneh ter opredeliti nova področja, kjer je zaželen partnerski dogovor in ustvariti nove formalne okvirje, v katerih se bodo socialni partnerji dogovarjali.

Za uspešno vodenje dialogov je potrebna usposobljenost vseh socialnih partnerjev, zato bo posebna pozornost usmerjena na dvig nivoja znanja, usposobljenosti in dostopa do potrebnih informacij vseh socialnih partnerjev, tudi ob tehnični pomoči tujih partnerjev in sredstev EU.

2.4.2 Ključne usmeritve in ukrepi

Ključne usmeritve in ukrepi uresničevanja strateških ciljev sledijo globalnim usmeritvam evropske zaposlovalne politike, zato bomo razvijali naslednje prioritetne ukrepe na posameznem področju uresničevanja politike zaposlovanja.

2.4.2.1 Aktivno reševanje brezposelnosti

Znižali bomo obseg dolgotrajne brezposelnosti, tako da se bo delež dolgotrajno brezposelnih postopoma znižal na okoli 40%. To bomo dosegli z naslednjimi ukrepi:

-

povečanje obsega sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, tako da bodo sredstva v primerjavi z bruto domačim proizvodom namenjena temu področju, primerljiva s poprečjem EU; sedanje razmerje med sredstvi namenjenimi za aktivne in pasivne ukrepe bo spremenjeno v smeri povečanja deleža za aktivne ukrepe s hkratnim postopnim zniževanjem deleža za pasivne ukrepe; to bomo dosegali z restriktivnim pristopom na področju obsega in višine pasivnih pravic in s pomočjo promocije pomena in prednosti aktivnih programov pri razreševanju problema brezposelnosti,

-

povečevanje stopnje aktivnega iskanja zaposlitve oziroma vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, s pomočjo programov osveščanja, nadzora in sankcioniranja. S tem se bosta približali stopnja registrirane in anketne brezposelnosti (brezposelnost po anketi o delovni sili),