Program priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto – Vipava

986. Program priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto - Vipava

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

 P R O G R A M     P R I P R A V E
    sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto – Vipava

Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta

Septembra 1999 je bila sprejeta Uredba o lokacijskem načrtu za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto – Vipava (Uradni list RS, št. 71/99 in 110/02 – ZureP-1; v nadaljnjem besedilu: uredba). Zaradi prilagajanja izredno težkim geološkim in hidrogeološkim razmeram na pobočju Rebernic ter zagotavljanja potrebne navezave na sosednja dva pododseka, katerih potek je v prostoru dokončno določen, je prišlo do novih rešitev poteka trase in objektov in s tem do odstopanj v poteku trase na območju Rebernic od km 6,2 do km 10,1 hitre ceste Razdrto – Vipava.

Minister za promet je z dopisom št. 2644-10/2003/13-0404 z dne 14. junija 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto – Vipava, cesta H4 na odseku od km 6,200 do km 10,100 (pododsek Rebernice) po varianti CIV-1 (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je dokumentirana in obrazložena s prilogo "Primerjava variant Barnica sever 1 in CIV-1" (izdelal Proniz, d.o.o. Ljubljana, decembra 2003) in je utemeljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).

Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto – Vipava (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta) so vse prostorske ureditve, vezane na izvedbo dela odseka hitre ceste Razdrto – Vipava na območju Rebernic od km 6,2 do km 10,1, kjer trasa hitre ceste posega izven območja, določenega v uredbi.

Odsek primorskega kraka avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto – Vipava je v dolinskem delu do km 10,1 že zgrajen, zgornji del odseka od cestninske postaje Nanos do km 6,2 pa je še v gradnji. Od celotne trase že sprejetega lokacijskega načrta manjka le del med km 6,2 in km 10,1, kjer trasa hitre ceste posega izven območja, določenega v uredbi. Trasa po predlagani varianti CIV-1 je bolj odmaknjena od naselij Hrašče in Poreče proti pobočju, manj odstopa od sprejetega lokacijskega načrta, ter poteka v zgornjem delu po objektih – po štirih dvopasovnih viaduktih in dveh dvocevnih tunelih, v spodnjem delu pa preide iz globokega ukopa v mešan profil in proti koncu v nasip, kjer se na območju Mlak priključi na že zgrajeni del hitre ceste.

Celotno območje urejanja leži v občini Vipava.

Dne 28. 9. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora), sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta prouči in ustrezno upošteva:

ohranjanje dostopov do kmetijskih in gozdnih zemljišč,

predpise o zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrstah in habitatnih tipov.

Predstavnik Telekoma Slovenije d.d. je izjavil, da ureditev ne posega na območje njihovih vodov, zato v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ni potrebno pridobiti njihovih smernic in mnenja.

Priprava sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta obsega izdelavo:

presoje in medsebojne primerjave predlagane rešitve z ničelnim stanjem z okoljskega vidika (za potrebe izdelave celovite presoje vplivov na okolje),

strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,

predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja) je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-9/2004, z dne 12. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1 obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta

Pripravljavec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za recenzijo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.

Načrtovalec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,