Sklep o zavrnitvi pobude

841. Sklep o zavrnitvi pobude

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Milana Šuštarja iz Ljubljane in Ivice Šmona iz Kopra na seji 15. februarja 2007

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Milana Šuštarja iz Ljubljane in Ivice Šmona iz Kopra na seji 15. februarja 2007

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka 116. člena, 119. in 272. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02), 41., 42., 43., 44., 45., 46. in 47. člena ter 72. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (Uradni list RS, št. 75/03) ter Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (Uradni list RS, št. 11/04) se zavrneta.

Pobudnika izpodbijata v izreku navedene določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) ter Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (v nadaljevanju Pravilnik/2004 in Pravilnik/2003). Druga alineja prvega odstavka 116. člena SPZ določa, da morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo tudi način oblikovanja rezervnega sklada, če presega najnižji znesek iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona. Člen 119 SPZ določa ustanovitev obveznega rezervnega sklada za etažne lastnike, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov ter ureja nekatera vprašanja v zvezi z vplačevanjem v rezervni sklad, upravljanjem sredstev rezervnega sklada in merili za določitev prispevka, 272. člen SPZ pa določa, da podzakonski predpis iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona izda minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za stanovanjske zadeve, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Določbe 41. do 47. člena SZ-1 urejajo vplačevanje v rezervni sklad, vodenje sredstev računa rezervnega sklada, način gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, uporabo sredstev rezervnega sklada ter določajo omejitev izvršbe na sredstva rezervnega sklada, prepoved zahtevati vračilo vplačil in smiselno uporabo določb 41. do 46. člena tega zakona tudi za subjekte iz drugega odstavka 41. člena tega zakona, ki lahko oblikujejo svoje rezervne sklade. Člen 72 SZ-1 določa, da lahko etažni lastniki soglasno ustanovijo skupnost lastnikov in sprejmejo njen statut. Pravilnik/2004 določa merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka, Pravilnik/2003, ki je urejal ista vprašanja, pa ne velja več.

Pobudnik Milan Šuštar meni, da je ustanovitev obveznega rezervnega sklada v neskladju s 14., s 33., s 67. in z 69. členom Ustave. Meni, da je z ustanovitvijo obveznega rezervnega sklada kršena pravica lastnikov stanovanj do razpolaganja z njihovo lastnino. Po mnenju pobudnika je v neskladju s pravico do zasebne lastnine (ter s 1. in z 2. členom Ustave) tudi to, da s sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik, katerega zaradi nedorečene zakonodaje ni mogoče kontrolirati in ki jim za vodenje rezervnega sklada zaračunava enormne stroške, kot tudi to, da etažni lastniki ne morejo zahtevati vračila zneskov, vplačanih v rezervni sklad. Nedopustno z vidika Ustave naj bi bilo tudi to, da ima upravnik, če izvaja vplačila etažnih lastnikov prek svojega transakcijskega računa, možnost, da odvede sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na transakcijski račun rezervnega sklada šele v roku 10 dni od vplačila posameznega etažnega lastnika. Neskladje s 14. členom Ustave vidi pobudnik v tem, da so v obvezni rezervni sklad dolžni plačevati le etažni lastniki v nepremičnini, ki ima več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, ostali pa ne (prvi odstavek 119. člena SPZ), ter v tem, da je občinam, državi, javnim stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam dana možnost, da ne vplačujejo v obvezni rezervni sklad upravniku, temveč da oblikujejo svoje rezervne sklade (drugi odstavek 41. člena SZ-1). Pravilnika, ki določata višino najnižjega prispevka, naj bi bila napisana nestrokovno, višina najnižjega prispevka naj bi bila previsoka, merila za izračun višine prispevka pa v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, ker Pravilnika kot glavno merilo določata starost nepremičnine, medtem ko že izvedenih del na posameznih nepremičninah ne upoštevata v zadostni meri. Pobudnik še navaja, da je drugi stavek prvega odstavka 72. člena SZ-1 v nasprotju z drugim odstavkom 118. člena SPZ ter s prvim odstavkom 49. člena in z drugim odstavkom 25. člena SZ-1.