1177. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi
Na podlagi 28. člena Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi
1. člen
(splošne določbe)
(1)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L št. 196 z dne 16. 8. 1967, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2004/73/ES z dne 30. 4. 2004 o devetindvajseti prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L št. 152 z dne 30. 4. 2004); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 67/548/EGS) določa razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi in snovi, ki po določbah 6., 7. in 8. člena tega pravilnika sicer niso nevarne, vendar pa lahko v določenih primerih predstavljajo nevarnost za uporabnika.
(2)
Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 101/02 in 22/03 – popr.; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih pripravkih) in priloge Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L št. 200 z dne 30. 7. 1999, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2001/60/ES z dne 7. avgusta 2001 o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L št. 226 z dne 22. 8. 2001); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 99/45/ES)).
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Zakonu o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljnjem besedilu: ZKem).
3. člen
(ugotavljanje nevarnih lastnosti)
(1)
Ugotavljanje nevarnih lastnosti snovi temelji na določanju:
-
fizikalno-kemijskih lastnosti,
-
zdravju nevarnih lastnosti,
-
okolju nevarnih lastnosti.
Navedene lastnosti se ugotavljajo v skladu s 6., 7. in 8. členom tega pravilnika. Vzorci snovi, na podlagi katerih se v laboratorijih ugotavljajo te nevarne lastnosti, morajo biti v taki obliki, kot se dajejo v promet.
(2)
Nevarne snovi iz drugega odstavka 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih, ki so prisotne v pripravku kot nečistote ali kot dodatki in so razvrščene kot nevarne za zdravje in/ali okolje, se upoštevajo pri razvrstitvi snovi takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij iz preglednice v tretjem odstavku 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih oziroma od koncentracij v prilogi I Direktive 67/548/EGS ali v delu B priloge II ali priloge III Direktive 99/45/ES, če so tam navedene manjše koncentracije razen, če v prilogi V Direktive 99/45/ES ni določeno drugače.
4. člen
(splošna merila za razvrščanje in označevanje)
(1)
Snov se na podlagi njenih specifičnih nevarnih lastnosti razvrsti v skupine iz 10. točke 2. člena ZKem.
(2)
Splošna merila razvrščanja in označevanja snovi so navedena v prilogi VI Direktive 67/548/EGS, razen kadar se uporabljajo druga merila, navedena v 6., 7. ali 8. členu tega pravilnika oziroma v prilogah pravilnika o nevarnih pripravkih.
(3)
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali dajejo v promet nevarne snovi iz seznama EINECS, ki pa še niso uvrščene v prilogo I Direktive 67/548/EGS, so dolžne izvesti ustrezne poizvedbe, s katerimi pridobijo že obstoječe podatke o lastnostih teh snovi in o njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolje. Ko je snov uvrščena v prilogo I Direktive 67/548/EGS, se razvrsti in označi v skladu z določbami te priloge.
(4)
Za snovi iz seznama EINECS, za katere podatkov še ni ali pa niso bili pridobljeni po metodah iz priloge V Direktive 67/548/EGS, se za vsak primer posebej oceni potreba po dodatnem preizkušanju s ciljem zmanjšati število preizkusov na vretenčarjih. V izogib podvajanju preizkusov na vretenčarjih se pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet isto snov, med seboj pisno dogovorijo o souporabi že pridobljenih toksikoloških in ekotoksikoloških podatkov, če je snov identična tudi glede na vrste in količine nečistot oziroma dodatkov, ki jih vsebuje.
(5)
Nekatere nevarne snovi iz priloge I Direktive 67/548/EGS so navedene tudi z mejnimi koncentracijami ali z drugimi parametri. To omogoča ugotavljanje nevarnosti za zdravje ljudi in okolje pri pripravkih, ki vsebujejo te nevarne snovi, oziroma pri snoveh, kjer te snovi nastopajo kot nečistote.
(6)
Fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu z metodami iz priloge V Direktive 67/548/EGS in s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).
5. člen
(nečistote, dodatki in posamezne sestavine v manjših koncentracijah)
(1)
Pri razvrščanju snovi iz petega odstavka prejšnjega člena se upoštevajo tudi nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je koncentracija, izražena v masnih deležih, posamezne izmed njih enaka ali presega:
-
0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T+) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2);
-
1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), jedka (C) ali dražilna (X(i)) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3).
(2)
Če priloga I Direktive 67/548/EGS ali pravilnik o nevarnih pripravkih določa nižje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine, kakor so določene v prejšnjem odstavku, se upoštevajo te nižje mejne koncentracije.
6. člen
(ugotavljanje fizikalno-kemijskih lastnosti)
(1)
Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti snovi (eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo ali vnetljivo) se ugotavljajo na podlagi podatkov, pridobljenih s preizkusnimi metodami, ki so navedene v A delu priloge V Direktive 67/548/EGS in po določbah 2. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2)
Če se podatki o fizikalno-kemijskih lastnostih snovi, pridobljeni z uporabo, ne ujemajo s podatki, pridobljenimi v preizkusnih metodah iz priloge V Direktive 67/548/EGS, se take snovi razvrstijo v skladu z resnično nevarnostjo, ki jo predstavljajo za zdravje ljudi. Določbe tega odstavka ne veljajo za organske perokside.
7. člen
(ugotavljanje nevarnosti za zdravje)
(1)
Nevarnosti, ki jih snov lahko predstavlja za zdravje, se ugotavljajo na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu z metodami, ki so navedene v B delu priloge V Direktive 67/548/EGS in po določbah 3. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2)
Če je na voljo ustrezen dokaz, da toksični učinki snovi so ali pa bi lahko bili drugačni od izsledkov, pridobljenih s preizkusi na živalih, kakor je navedeno v prilogi III Direktive 99/45/ES, mora biti ta snov razvrščena glede na ugotovljene učinke na zdravje ljudi. Preizkusi na človeku se ne smejo izvajati z namenom, da bi ovrgli ali potrdili pozitivne izsledke preizkusov na živalih.
(3)
Ponovna razvrstitev snovi se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne prihaja do spremembe razvrstitve.
8. člen
(ugotavljanje okolju nevarnih lastnosti)
(1)
Nevarnosti, ki jih snov predstavlja za okolje, se ocenjujejo s pomočjo meril in metod, navedenih v C delu priloge V in po določbah 5. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2)
Ponovna razvrstitev snovi se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.