Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike...

3560. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Na podlagi 36., 37., 43., 52., 53. in 54. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) in v zvezi z 18. členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik ureja:

1.

postopke in pogoje za določitev kvot (36. člen zakona o javnih financah; Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00; v nadaljnjem besedilu: ZJF);

2.

način in roke za pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);

3.

postopke vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v proračun Republike Slovenije (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:

-

donacij;

-

kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnin iz naslova zavarovanj premoženja;

-

prihodke iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med njimi;

-

in proračunskih skladov;

4.

način zavarovanja predplačil (52. člen ZJF);

5.

postopke oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči (53. člen ZJF);

6.

načine prevzemanja obveznosti ter obveščanja o prevzetih obveznostih neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki);

7.

načine izplačil iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun) (54. člen ZJF);

8.

posebnosti postopkov izvrševanja proračuna na podlagi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01) in

9.

veljavnost tega pravilnika za občine in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov.

2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT

2. člen

Pred začetkom proračunskega leta določi minister za finance dinamizirano oceno prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za naslednje leto (v nadaljnjem besedilu: dinamizirana ocena), ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.

Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki oziroma vlada dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:

1.

plače;

2.

izdatki za blago in storitve;

3.

socialni transferi;

4.

transferi občinam in

5.

transferi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

3. člen

Kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), v okviru katere smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti v breme pravic porabe svojih finančnih načrtov.

4. člen

Vlada določi kvote po naslednjih skupinah neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):

1.

ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;

2.

vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;

3.

upravne enote;

4.

samostojni državni organi za postopek o prekrških;

5.

sodišča in Sodni svet,

6.

tožilstva in

7.

ostali neposredni uporabniki, ki niso zajeti v prejšnjih alineah tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: samostojni neposredni uporabniki).

V primerih iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik, ki je predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF (v nadaljevanju: predlagatelj skupine uporabnikov), zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med Ministrstvom za finance in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

5. člen

V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.

6. člen

Ministrstvo za finance pri predlaganju kvote upošteva:

1.

letni finančni načrt neposrednega uporabnika;

2.

evidentirane prevzete obveznosti neposrednega uporabnika;

3.

likvidnostne možnosti proračuna in

4.

sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.

7. člen

Vlada določi kvote na predlog Ministrstva za finance do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.

Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri Ministrstvo za finance.

Če med neposrednim uporabnikom in Ministrstvom za finance ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog Ministrstva za finance in na podlagi pisne zahteve neposrednega uporabnika.

Povečanje kvote je možno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje ali

2.

je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.

3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA

8. člen

Mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata:

1.

mesečni načrt prejemkov proračuna in

2.

mesečni načrt izdatkov proračuna.

9. člen

Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi Ministrstvo za finance na podlagi predlogov:

1.

Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije, ki morata do 22. v mesecu posredovati Ministrstvu za finance predlog načrta prejemkov proračuna za prihodnji mesec, za določanje in pobiranje katerih sta zadolženi;

2.

drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov in nadzornikov. Ti morajo Ministrstvu za finance na njegovo zahtevo posredovati predlog načrta prejemkov proračuna, za določanje in pobiranje katerih so zadolženi.

Skrbnik je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino obveznosti do države (npr. izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznost, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti. Skrbnik lahko tudi sam določi vrsto in višino obveznosti do države in jo evidentira, medtem ko nadziranje in izterjavo plačila obveznosti v njegovem imenu opravlja nadzornik.

Nadzornik je državni organ, ki evidentira in nadzira plačilo obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti. Nadzornik lahko tudi določa vrsto in višino obveznosti do države.

Mesečni načrt prejemkov proračuna določi likvidnostna komisija Ministrstva za finance, ki jo imenuje minister za finance (v nadaljnjem besedilu: likvidnostna komisija).

10. člen

Mesečni načrt izdatkov proračuna določi Ministrstvo za finance na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev skupine uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikov, ki jih predložijo najkasneje do 20. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega finančnega načrta mora biti v okviru predlagatelju skupine uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku določene kvote.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko predlagatelj skupine uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik najkasneje do 20. v mesecu pisno obvesti Ministrstvo za finance, da je njegov predlog mesečnega finančnega načrta enak v enotnem računalniškem podprtem računovodskem programu MFERAC (v nadaljnjem besedilu: MFERAC) in v skladu s tem pravilnikom evidentiranimi prevzetimi obveznostmi neposrednih uporabnikov po stanju na dan 24. v mesecu.

11. člen

Mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki oziroma skupine uporabnikov plačevati obveznosti, ki se določi po delovnih dnevih.

Mesečni likvidnostni načrt določi likvidnostna komisija.

12. člen

Ministrstvo za finance določi mesečni likvidnostni načrt neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov za prihodnji mesec na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev skupine uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikov, korigiranih na podlagi stanja evidentiranih predobremenitev v MFERAC.

Ministrstvo za finance določi mesečni likvidnostni načrt neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov za prihodnji mesec in ga do konca tekočega meseca pošlje neposrednemu uporabniku oziroma skupini uporabnikov.

Če neposredni uporabnik oziroma skupina uporabnikov ni predložila Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz 10. člena tega pravilnika, določi mesečni likvidnostni načrt za tega neposrednega uporabnika oziroma skupino uporabnikov Ministrstvo za finance.

13. člen

Ministrstvo za finance pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva še:

1.

določene, izkoriščene in še proste kvote;

2.

likvidnostne možnosti proračuna in

3.

oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.

14. člen

O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta mora predlagatelj skupine uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik obvestiti Ministrstvo za finance najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.

V primeru, ko neposredni uporabnik oziroma skupina uporabnikov ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom in odstopanje realizacije plačil od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta do tekočega dne preseže 100 milijonov tolarjev, se neposrednemu uporabniku oziroma skupini uporabnikov sprejeti mesečni likvidnostni načrt zniža za celotni znesek odstopanja.

V primeru večjih odstopanj realizacije od korigiranega likvidnostnega načrta Ministrstvo za finance obvešča vlado o stroških, ki so nastali zaradi nespoštovanja prvega odstavka tega člena.

15. člen

Predlagatelj skupine uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik lahko da predlog za povečanje mesečnega likvidnostnega načrta.

Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta odobri Ministrstvo za finance, če neposredni uporabnik oziroma skupine uporabnikov ni v celoti izkoristil kvote in:

1.

to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali

2.

so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali

3.

drugi neposredni uporabniki oziroma skupine uporabnikov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.

4. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN

16. člen

Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, določeni v 43. členu ZJF in v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS).

17. člen

Za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme namenskih prejemkov ter za finančni nadzor se uporabljajo določbe zakonov in predpisov, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov.

18. člen

Namenska sredstva se v proračunu izkazujejo na posebnih proračunskih postavkah-konto (v nadaljnjem besedilu: posebna postavka) in morajo biti označene kot posebni tip proračunskih postavk, na primer:

1.

tip 1 za proračunske postavke, ki se financirajo iz rednih proračunskih sredstev in

2.

ostali tipi za proračunske postavke, ki se financirajo iz namenskih prejemkov proračuna.

Neposredni uporabniki:

1.

smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno in

2.

ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih proračunskih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.

19. člen

Kolikor se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre Ministrstvo za finance – sektor za pripravo in upravljanje proračuna (v nadaljnjem besedilu: sektor za proračun) na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko. Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik sektorju za proračun na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje veljavnega proračuna", ki je priloga številka 1 tega pravilnika.

Posebna proračunska postavka se odpre:

1.

glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in

2.

v višini dejansko vplačanih prejemkov. Vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

20. člen

Kolikor je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.

Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:

1.

iz preteklega leta prenesenih pravic porabe ali

2.

dejansko vplačanih prejemkov proračuna. Vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

21. člen

Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi proračunskimi postavkami in proračunskimi postavkami-konto, ki niso vezane na namenske prejemke, ni dovoljeno.

Prerazporejanje pravic porabe med:

1.

posebnimi postavkami in

2.

konti znotraj posebnih postavk, je dovoljeno na način in pod pogoji, kot jih določa ZIPRS.

22. člen

Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot in načrtovanje likvidnosti proračuna, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.

4.1. Donacije

4.1.1. Splošno

23. člen

Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Donacije se lahko uporabijo samo za namene, za katere so bile podarjene.

24. člen

Koristnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo, ki se financira s podarjenimi sredstvi.

Koristnik donacije na podlagi podpisanega sporazuma ali pogodbe z donatorjem pošlje pisno vlogo Ministrstvu za finance – zakladnici, sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna (v nadaljnjem besedilu: zakladnica), da:

1.

odpre devizno-depozitni račun (v nadaljnjem besedilu: devizni račun) ali

2.

določi tolarski ali devizni račun proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: račun proračuna),

na katerega se nakažejo sredstva donacij. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja z donacijami.

Neposredni uporabnik obvesti zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun in navede:

1.

na katero donacijo se nakazilo nanaša in

2.

predvideno višino nakazanih donacij.

Ob vplačilu donacij na račun proračuna je potrebno navesti sklicno številko, ki jo določi Ministrstvo za finance – sektor za javno računovodstvo (v nadaljnjem besedilu: sektor za javno računovodstvo).

25. člen

Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 19. in 20. členom tega pravilnika.

V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na račun proračuna.

Koristnik donacije mora sam voditi evidenco o porabi sredstev v tuji valuti, ki jo mesečno posreduje Ministrstvu za finance – sektor glavne knjige zakladnice (v nadaljnjem besedilu: sektor glavne knjige zakladnice), ki jo potrdi glede na stanje na deviznem računu in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na devizni račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov sektorja glavne knjige zakladnice pripravi, če je to potrebno mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek naslovi na sektor za proračun.

26. člen

Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov.

27. člen

Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:

1.

davkov in prispevkov;

2.

bančnih provizij;

3.

konverzije tujih valut v tolarje in

4.

drugih stroškov.

V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene koristnik donacije iz drugih proračunskih postavk v okviru svojega finančnega načrta.

Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače.

28. člen

Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz deviznih računov predložiti sektorju za javno računovodstvo tudi naslednje obrazce:

1.

"Poraba deviznih sredstev donacij za plačilo izvajalcu v tujino/za prenos deviznih sredstev na račun rezidenta", ki je v prilogi številka 2 tega pravilnika in/ali

2.

"Poraba deviznih sredstev donacij za prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi/za plačilo odlivne provizije ob plačilu izvajalcu v tujino", ki je v prilogi številka 3 tega pravilnika ali

3.

"Poraba deviznih sredstev donacij za dvig tuje gotovine", ki je v prilogi številka 4 tega pravilnika,

glede na to, ali se plačilo izvrši prejemniku v državi (v tolarjih) ali v tujini (v devizah).

Obrazce, ki so potrebni za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

Sektor za javno računovodstvo pošlje obrazce zakladnici, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

29. člen

Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:

1.

vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni proračunski postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika ali

2.

prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v pisnem sporazumu, ali v pogodbi z donatorjem.

4.1.2. Predpristopne pomoči Evropske unije

30. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programa PHARE in ISPA v okviru predpristopne pomoči Evropske unije. Uporaba sredstev SAPARD je urejena s posebnim navodilom ministra za finance.

Za izvajanje programov PHARE in ISPA, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije, se uporabljajo določila:

1.

tega pravilnika;

2.

Memoranduma o dogovoru o ustanovitvi Nacionalnega sklada, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 23. decembra 1998;

3.

Memoranduma o soglasju k uporabi Nacionalnega sklada za program ISPA, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, z dne 11. decembra 2000 in

4.

Memoranduma o dogovoru o ustanovitvi Centralne finančne in pogodbene enote, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 18. februarja 1997.

31. člen

Ministrstvo za finance – Nacionalni sklad (v nadaljevanju: nacionalni sklad/NS) vlaga zahtevke za odprtje deviznih računov proračuna za Ministrstvo za finance – NS pri Banki Sloveniji (v nadaljevanju: račun) za črpanje donacij iz programov PHARE in ISPA, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije.

Nacionalni sklad obvešča zakladnico in sektor glavne knjige zakladnice o vsakem pričakovanem nakazilu donacij iz naslova programa PHARE (v nadaljevanju: sredstva PHARE) ali ISPA (v nadaljevanju: sredstva ISPA) na odprti račun ter navede predvideno višino sredstev.

32. člen

Proračunsko postavko-konto v breme sredstev PHARE (v nadaljevanju: postavka PHARE) ali ISPA (v nadaljevanju: postavka ISPA) v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:

1.

je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE oziroma ISPA in

2.

s tem predhodno soglaša nacionalni sklad.

Predlog za odprtje postavke PHARE oziroma ISPA posreduje neposredni uporabnik na obrazcu "Decentralizirana implementacija programov PHARE/ISPA: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v prilogi številka 5 tega pravilnika.

Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako "PHARE CFCU". Postavka ISPA mora imeti v nazivu oznako "ISPA CFCU".

Postavka PHARE oziroma ISPA se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE oziroma ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.

33. člen

Kolikor finančni memorandum zahteva sofinanciranje:

1.

programov PHARE iz slovenskih sredstev, mora praviloma imeti proračunska postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "PHARE-lastna udeležba" in

2.

programov ISPA iz slovenskih sredstev, mora praviloma imeti proračunska postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "ISPA-lastna udeležba".

34. člen

Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme:

1.

sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO) in

2.

sredstev ISPA, ne glede na višino pravic porabe na postavki ISPA, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa ISPA (SAO).

Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov.

35. člen

Pravice porabe za plačilo:

1.

davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE ali ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako PHARE-lastna udeležba ali ISPA–lastna udeležba pri neposrednem uporabniku;

2.

provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev na račun pri Banki Slovenije (prilivna provizija) se zagotavljajo na posebni postavki PHARE oziroma ISPA pri Ministrstvu za finance. Plačilo se izvrši na podlagi računa, ki ga državi izstavi Banka Slovenije in

3.

provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) in za konverzijo tujih valut v tolarje se zagotavljajo pri neposrednem uporabniku na postavki PHARE oziroma ISPA, na katero se nakazilo nanaša.

36. člen

Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE oziroma ISPA, kot jih določi donator. To velja tudi za roke plačil v breme sredstev lastne udeležbe za sofinanciranje programov PHARE oziroma ISPA, če se sredstva lastne udeležbe porabljajo na podlagi pogodbe, v kateri je dogovorjena tudi poraba sredstev PHARE oziroma ISPA.

Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma ISPA samo pod pogoji, kot jih določi donator. Enako velja za sredstva za plačilo davka na dodano vrednost, ki so potrebna za plačilo obveznosti iz programov PHARE oziroma ISPA.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma ISPA.

37. člen

Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na računu nacionalnega sklada ali CFPE. Neposredni uporabnik mora hkrati z odredbo za plačilo – nakazilo v breme postavke PHARE oziroma ISPA posredovati CFPE tudi predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA na obrazcu iz 31. člena tega pravilnika. Neposredni uporabnik mora na odredbi za plačilo – nakazilo in na obrazcu Finančni elementi predobremenitve dodati vidno oznako "PHARE CFCU" ali "ISPA CFCU".

Obrazec iz 28. člena tega pravilnika pripravi in podpiše nacionalni sklad ali CFPE in ga posreduje zakladnici, kopijo pa skupaj s predpisano dokumentacijo za izplačilo iz proračuna predloži finančno-računovodski službi neposrednega uporabnika.

38. člen

Plačilo obveznosti iz programov PHARE ali ISPA se izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril nacionalni odredbodajalec (NAO).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za plačilo obveznosti iz programov PHARE, ki so bili sklenjeni pred letom 1998, izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).

Pred pisno odobritvijo iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko nacionalni sklad ali CFPE popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi za plačilo – nakazilo, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika. Nacionalni sklad ali CFPE o popravkih odredbi za plačilo – nakazilo pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi prvega ali drugega odstavka tega člena.

39. člen

Donatorju se na njegovo zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma ISPA:

1.

za katera ni bila sklenjena pogodba o porabi sredstev do roka izteka finančnega memoranduma ali če sredstva PHARE oziroma ISPA zaradi racionalne izvedbe niso bila porabljena v predvideni višini. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma ISPA vloži nacionalni sklad ali CFPE. Za znesek donatorju vrnjenih sredstev se zmanjšajo pravice porabe pri neposrednem uporabniku, če so te zagotovljene na postavki PHARE oziroma ISPA,

2.

če so bila sredstva PHARE oziroma ISPA nenamensko ali nepravilno izplačana. Sredstva za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške, mora zagotoviti neposredni uporabnik iz pravic porabe na drugi ustrezni proračunski postavki-konto v svojem finančnem načrtu.

40. člen

Ne glede na predpise, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov, hranita nacionalni sklad ali CFPE:

1.

originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja ter

2.

certifikatov o poreklu blaga.

Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti nacionalnemu skladu ali CFPE v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu z določili za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma ISPA, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.

Originalni izvod certifikata o poreklu blaga neposredni uporabniki predložijo nacionalnemu skladu ali CFPE ob predložitvi dokumentacije za izplačilo. Nacionalni odredbodajalec (NAO) ali odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO), kot oseba v celoti odgovorna za upravljanje s sredstvi PHARE oziroma ISPA, lahko v imenu upravičenca v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena uveljavljata njegove pravice.

4.1.3. Posojila za določen namen

41. člen

Določila tega pravilnika, ki urejajo prevzemanje obveznosti in prerazporeditve pravic porabe sredstev donacij, veljajo tudi za pravice porabe, ki se zagotavljajo iz sredstev posojil Republiki Sloveniji za financiranje točno določenega namena.

4.2. Kupnine od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja

42. člen

Kupnina od prodaje stvarnega premoženja v lasti države (v nadaljnjem besedilu: kupnina) in odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države so prihodek proračuna Republike Slovenije in se uporabijo v skladu z določbami 80. člena ZJF, ZIPRS in tega pravilnika.

Kupnina od prodaje:

1.

nepremičnin v lasti države se uporabijo le za nakup, graditev, obnovo ali investicijsko vzdrževanje nepremičnin v lasti države in

2.

premičnin se v skladu z 80. členom ZJF lahko uporabijo tudi za investicijsko vzdrževanje premičnin v lasti države.

Odškodnine se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin. Odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: odškodnine) so denarna sredstva, ki jih pridobi neposredni uporabnik v primeru nastanka škode na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene z zavarovalnico, ali druge oblike zavarovanja pogodbene obveznosti (npr. bančne garancije).

43. člen

Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v višini dejansko vplačanih prejemkov kupnine in odškodnine, razen če je v kupoprodajni pogodbi za nakup novega stvarnega premoženja dogovorjen obročen način odplačila, ki je vezan na obročen način vplačila kupnine od prodaje stvarnega premoženja države, in če je obrok kupnine zavarovan na predpisan način.

44. člen

Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev:

1.

kupnine od prodaje državnega premoženja, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako "- sredstva od prodaje državnega premoženja".

2.

odškodnine, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako "- sredstva odškodnine".

45. člen

Vlada v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF določi:

1.

osnovna sredstva, ki se nabavijo in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine ali odškodnine. Za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je potrebno navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na drugih postavkah-konto na obrazcu "Obrazec načrta nabav in gradenj iz kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja in iz odškodnin iz naslova zavarovanja premoženja", ki je v prilogi št. 6 tega pravilnika in

2.

neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine od prodaje državnega premoženja ali odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja.

4.3. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki

4.3.1. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov

46. člen

Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov je prodaja blaga in storitev, ki z zakonom, drugim predpisom ali aktom o ustanovitvi niso določene kot zakonske naloge neposrednih uporabnikov. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov je predvsem:

1.

prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;

2.

interno tiskanje obrazcev;

3.

fotokopiranje;

4.

organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;

5.

opravljanje gostinske dejavnosti;

6.

opravljanje prevozov za zunanje naročnike in

7.

opravljanje počitniške dejavnosti.

Zunanji naročniki so fizične osebe, ki niso v delovnem razmerju pri neposrednih uporabnikih in pravne osebe, ki kupujejo blago ali storitve lastne dejavnosti od neposrednih uporabnikov.

47. člen

Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem pravnem aktu, kjer določi:

1.

vrsta lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja;

2.

način opravljanja lastne dejavnosti;

3.

okvirni način oblikovanja cene in

4.

drugi elementi.

48. člen

Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko uporabijo samo za:

1.

materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti in

2.

pogodbe o delu oziroma avtorske pogodbe z izvajalci nalog lastne dejavnosti.

49. člen

Neposredni uporabniki s svojim žiro računom (637, 639) so dolžni posredovati:

1.

sektorju za javno računovodstvo podatke oziroma izpis povzetka kontnih kartic za prihodke in odhodke iz naslova lastne dejavnosti po šestmestnih kontih najkasneje do petega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec in

2.

sektorju za proračun razporeditev prihodkov iz naslova lastne dejavnosti po postavkah-kontih do 1. in 15. v mesecu.

50. člen

Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika, zmanjšan ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (splošni sklad za lastno dejavnost), se ugotavlja po stanju na dan 31. december in se v skladu s 44. členom ZJF vplača v proračun.

51. člen

Pri oblikovanju cen proizvodov in storitev lastne dejavnosti neposrednega uporabnika se v kalkulaciji cene upoštevajo vsi stroški lastne dejavnosti.

Cenike iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju vlade sprejme predstojnik koordinatorja skupine proračunskih uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.

Predlogu cenika, ki se posreduje vladi v soglasje, mora biti priložena tudi obrazložitev, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavni interni pravni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika.

52. člen

Davek na dodano vrednost se v kalkulaciji cene blaga ali storitve lastne dejavnosti obračunava v skladu z davčnimi predpisi.

53. člen

Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih razvidno, da se nanašajo na lastno dejavnost.