Nalaganje dokumenta...

Pravilnik za izvajanje ognjemetov

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 104-4425/2008, stran 13733 DATUM OBJAVE: 3.11.2008

VELJAVNOST: od 18.11.2008 / UPORABA: od 18.11.2008

RS 104-4425/2008

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 18.11.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 18.11.2008

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1

fwd

4425. Pravilnik za izvajanje ognjemetov

Na podlagi tretje alineje prvega odstavka 50. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08) izdaja minister za notranje zadeve

P R A V I L N I K
za izvajanje ognjemetov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa varnostne zahteve, tehnične pogoje, dokumentacijo in varnostne ukrepe za izvajanje ognjemetov ter druge pogoje za pravne osebe, podjetnike in fizične osebe, ki izvajajo ognjemete, z namenom zagotavljanja varnosti življenja in zdravja ljudi, premoženja, varstva okolja in javnega reda.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

izvajanje ognjemetov je priprava in izvedba pirotehničnih učinkov po naročilu ali vsaka uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 3, ki jih lahko uporabljajo le strokovno usposobljene osebe, ter kategorij 4, T2 in P2;

izvajalec ognjemeta je pravna oseba ali podjetnik, ki ima ustrezno dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki v skladu z 9. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (v nadaljnjem besedilu: zakon);

odgovorna oseba za izvajanje ognjemeta je oseba, ki odgovarja za pravilno izvedbo ognjemeta in ima veljaven certifikat za odgovorno osebo pri izvajanju ognjemetov;

oseba, ki izvaja ognjemet, je oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje ognjemetov in ima veljaven certifikat za izvajanje ognjemetov;

izvajalec ognjemeta, ki pripravlja in izvaja pirotehnične učinke s pirotehničnimi izdelki kategorij T2 in P2 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec specialnih pirotehničnih učinkov) je pravna oseba ali podjetnik, ki ima ustrezno dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki v skladu z 9. členom zakona;

odgovorna oseba za izvajanje specialnih pirotehničnih učinkov je oseba, ki odgovarja za pravilno izvedbo specialnih pirotehničnih učinkov in ima certifikat za odgovorno osebo pri izvajanju specialnih pirotehničnih učinkov;

oseba, ki izvaja specialne pirotehnične učinke, je oseba, ki je specialistično strokovno usposobljena za uporabo pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča in ima veljaven certifikat za ravnanje s pirotehničnimi izdelki;

mesto izvedbe ognjemeta obsega izstrelišče, varnostno cono in varnostni odmik;

ureditev mesta izvedbe ognjemeta pomeni celovito ureditev izstrelišča z izvedbo varnostnih ukrepov, določitvijo varnostne cone in varnostnega odmika ognjemeta, kot so opredeljeni v elaboratu;

10.

varnostna cona je območje, nad katerim se načrtuje aktiviranje pirotehničnih snovi ali je mogoče pričakovati padajoče trdne ali goreče nevarne delce;

11.

varnostni odmik je minimalna varnostna razdalja med izstreliščem in mestom za gledalce ter objekti;

12.

zavarovanje izstrelišča ognjemeta pomeni označitev izstrelišča ognjemeta in omejitev dostopa z redarji, trakovi, usmerjevalnimi ograjami ali drugimi primernimi sredstvi in opozorilnimi tablami ter izvajanje drugih, v elaboratu določenih varnostnih ukrepov;

13.

izstrelitveni pripomočki so stojala, nosilci, podloge in podobni pripomočki, namenjeni za pritrjevanje in usmerjanje izstrelitvenih cevi ter pritrjevanje in usmerjanje pirotehničnih izdelkov;

14.

izstrelitvena cev (možnar) je namensko izdelana cev za izstreljevanje ognjemetnih izdelkov z zaprtim dnom in gladkimi notranjimi stenami;

15.

skupni nosilec izstrelitvenih cevi (možnarjev) je ogrodje, ki omogoča vpetje več izstrelitvenih cevi skupaj;

16.

utrditev izstrelitvenih pripomočkov in utrditev pirotehničnih izdelkov na izstrelišču je varnostni ukrep, ki zagotavlja, da se izstrelitveni pripomočki ali pirotehnični izdelki ne morejo prevrniti in tako usmeriti izstrelka v napačno smer;

17.

ročno neposredno aktiviranje je ročno vžiganje s pomočjo ognja (plinski gorilnik, minerske vžigalice ipd.);

18.

ročno električno aktiviranje je ročno vžiganje s pomočjo električnega vžigalnika;

19.

računalniško aktiviranje je računalniško vodeno vžiganje s pomočjo električnega vžigalnika;

20.

posamično aktiviranje je vžiganje samo enega pirotehničnega izdelka;

21.

serijsko aktiviranje je serijsko vžiganje vsaj treh pirotehničnih izdelkov, medsebojno povezanih z vžigalno vrvico ali pirotehničnimi zakasnilci;

22.

ognjemet s talnim učinkom je ognjemet, katerega skrajni domet in polje delovanja ne presegata višine 30 m, pirotehnični učinek pa deluje neposredno iz nosilca;

23.

ognjemet z učinkom v zraku je ognjemet, katerega skrajni domet in polje delovanja sta nad 30 m višine, pirotehnični učinek pa zagotavlja eksplozija izstrelka;

24.

pozdravna bomba je ognjemetna bomba z glavnim učinkom poka;

25.

svetlobna bomba je ognjemetna bomba z glavnim učinkom svetlobe;

26.

večstopenjske ognjemetne bombe so tiste bombe, katerih deli učinkujejo med njenim letom na različnih višinah;

27.

lastnosti pirotehničnega izdelka so predvsem vrsta, kaliber, masa, oblika in drugi dejavniki, ki določajo njegov domet, širino razleta in predvideno varnostno cono;

28.

zatajeni pirotehnični izdelki so tisti pirotehnični izdelki, ki se ob prižiganju z ustreznimi sredstvi ne aktivirajo, ali pa se aktivirajo, vendar v zraku ne eksplodirajo in padejo celi na tla;

29.

skrajni domet in polje zatajenega pirotehničnega izdelka je skrajna razdalja med točko izstrelitve in točko padca zatajenega pirotehničnega izdelka;

30.

načini nepravilnega delovanja pirotehničnih izdelkov so: eksplozija v izstrelitveni cevi, prezgodnji ali prepozni učinek, padec zatajenega pirotehničnega izdelka na tla;

31.

NEM je skupna neto masa eksplozivnih snovi v pirotehničnih izdelkih.

II. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OGNJEMETOV

3. člen

(izbira mesta za izvajanje ognjemeta)

Odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta je pri izbiri mesta za izvedbo ognjemeta dolžna upoštevati, da:

mesto izvedbe ognjemeta ni v bližini objektov ali območij, kjer se po določbah drugega in tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika ognjemeta ne sme izvajati;

je izstrelišče ognjemeta mogoče zavarovati in varnostno cono določiti tako, da se prepreči dostop osebam, ki ne sodelujejo pri izvajanju ognjemeta;

izstrelišče ognjemeta omogoča postavitev vseh izstrelitvenih pripomočkov in pirotehničnih izdelkov tako, da je osebi, ki izvaja ognjemet, omogočen dober pregled nad dogajanjem med izvajanjem ognjemeta;

se lahko zagotovi varno mesto za osebe, ki izvajajo ognjemet, reševalce in gasilce.

4. člen

(omejitve za izvajanje ognjemetov z učinkom v zraku)

(1)

Za izvajanje ognjemetov z učinkom v zraku je potrebno dovoljenje Direktorata za civilno letalstvo v skladu z določbo 114. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo), če se izvajajo:

znotraj horizontalnih mej nadzorovanih con (CTR – Control Zone) javnih letališč: Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor, Portorož in Cerklje ob Krki;

v polmeru šestih kilometrov od referenčnih točk drugih javnih letališč ali

na način, da učinki ognjemeta segajo 150 m ali višje nad terenom.

(2)

Zaradi ogrožanja varnosti in čezmerne obremenitve okolja s hrupom se ognjemeti z učinkom v zraku ne smejo izvajati:

v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč;

v neposredni okolici objektov z lahko vnetljivimi snovmi;

ob avtocestah;

pod daljnovodi in v njihovi neposredni okolici;

ob nadzemskih naftovodih in nadzemskih plinovodih;

v neposredni okolici zdravstvenih domov, šol, vrtcev, športnih dvoran in igrišč ter objektov in prostorov, namenjenih za opravljanje verskih obredov, če v njih med izvajanjem ognjemeta poteka dejavnost;

v zavarovanih območjih in na območjih habitatov zavarovanih vrst, če je z aktom o zavarovanju ali z drugim predpisom s področja ohranjanja narave tako določeno.

(3)

Oddaljenost izstrelišča ognjemeta od objektov iz prve, druge, tretje in šeste alineje prejšnjega odstavka mora biti najmanj trikratna razdalja minimalnega varnostnega odmika, iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka pa najmanj dvakratna razdalja minimalnega varnostnega odmika.

(4)

Ognjemet z učinkom v zraku se ne sme izvesti, če piha veter v katerikoli smeri s hitrostjo nad 40 km/h, merjeno dva metra nad tlemi izstrelišča.

5. člen

(časovna omejitev izvajanja ognjemeta)