Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo...

1623. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB7, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 109/12; v nadaljevanju: ZViS) na svoji 79. seji dne 15. 5. 2014 sprejel

M E R I L A
za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen, naloge in cilj)

Po teh merilih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) presoja izpolnjevanje pogojev za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. V njih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem prostoru.

Poglavitni nalogi agencije sta ugotavljanje, ali visokošolski zavodi upoštevajo določbe zakonodaje s področja visokega šolstva, ta merila in druge predpise agencije, ter presoja sistema kakovosti visokošolskih zavodov.

Cilj agencije je redno sodelovanje z deležniki v visokem šolstvu, svetovanje pri vzpostavljanju sistemov kakovosti visokošolskih zavodov ter stalno spodbujanje kakovosti visokega šolstva.

2. člen

(podlaga)

Agencija uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:

-

zakonom, ki ureja področje visokega šolstva,

-

standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area (European Association for Quality Assurance in Higher Education – ENQA; v nadaljnjem besedilu: evropski standardi),

-

zakonom o splošnem upravnem postopku,

-

zakonom, ki ureja strokovne in znanstvene naslove,

-

zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost.

ter z:

-

merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,

-

merili za prehode med študijskimi programi,

-

minimalnimi standardi za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,

-

merili za uvrstitev v register strokovnjakov,

-

merili za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev.

3. člen

(standardi agencije)

Pri akreditaciji visokošolskih zavodov in študijskih programov agencija:

-

samostojno in neodvisno sprejema odločitve, pri čemer dosledno uporablja merila;

-

zagotavlja objektivno presojo vseh visokošolskih zavodov in študijskih programov;

-

predpisuje sestavo poročil skupin strokovnjakov, iz katerih so razvidne prednosti in morebitne neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda, predvsem pa priporočila za odpravo morebitnih pomanjkljivosti;

-

upošteva samoevalvacijska poročila visokošolskih zavodov kot podlago za zunanjo evalvacijo zaradi podaljšanja akreditacije;

-

stalno sodeluje s tujimi agencijami za kakovost in njihovimi strokovnjaki ter spremlja evropske smernice in standarde na tem področju;

-

javno objavlja svoje odločitve, letna poročila in analize ter

-

vodi javno dostopne evidence akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov.

4. člen

(vsebina delovanja)

Agencija odloča o:

-

akreditacijah visokošolskih zavodov;

-

akreditacijah študijskih programov: prve stopnje, druge stopnje, tretje stopnje, skupnih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje;

-

preoblikovanju visokošolskih zavodov;

-

spremembah obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov.

5. člen

(vrste akreditacij)

Akreditacije v visokem šolstvu so:

-

prva akreditacija visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa,

-

podaljšana akreditacija visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa.

Prva in vsaka podaljšana akreditacija veljata največ sedem let.

6. člen

(zunanja evalvacija)

Pogoj za podaljšanje akreditacije je zunanja evalvacija visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa, ki se opravi pred iztekom veljavnosti akreditacije.

Zunanja evalvacija se lahko izvede tudi kot izredna evalvacija kadar koli med veljavnostjo akreditacije, kot to ureja 47. člen meril.

II. PRVA AKREDITACIJA

7. člen

(področja presoje)

Visokošolski zavodi se presojajo po področjih:

1.

vpetost v okolje,

2.

delovanje visokošolskega zavoda,

3.

kadri,

4.

študenti,

5.

materialni pogoji,

6.

zagotavljanje kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti.

Študijski programi se presojajo predvsem po:

7.

sestavi in vsebini.

Druga področja presoje študijskega programa so enaka področjem iz prvega odstavka tega člena z razliko, da se pri nekaterih upoštevajo zgolj posamezna merila, določena v 17. členu.

Prva akreditacija visokošolskega zavoda

8. člen

(vpetost v okolje)

1. Ustanovitelj izkazuje sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom na študijskih, znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških področjih, za katera se visokošolski zavod ustanavlja, in v skladu s tem načrtuje vpis študentov.

2.

Ugotovljene so zaposlitvene možnosti za diplomante na podlagi strokovnih analiz zavoda za zaposlovanje, pristojnih zbornic, združenj ipd.

9. člen

(delovanje visokošolskega zavoda)

1. Opredeljena sta poslanstvo in vizija, iz katerih so jasno razvidni izobraževalni, znanstveno-raziskovalni oziroma umetniški in strokovni cilji.

2.

Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje postavljenih ciljev.

3.

Iz načrta notranje organiziranosti visokošolskega zavoda, ki s svojo konsistentnostjo zagotavlja uspešno delovanje zavoda, so razvidne jasno opredeljene pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva ter vseh zaposlenih in študentov.

4.

Opredeljena so področja, za katera se zavod ustanavlja oziroma s katerih bodo študijski programi:

-

študijska oziroma umetniška področja po klasifikacijah ISCED in KLASIUS,

-

znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati.

5.

Izkazano je znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in strokovno delovanje ustanovitelja na področjih, s katerih bo zavod opravljal izobraževalno in raziskovalno delo, z raziskovalnimi, znanstvenimi oziroma umetniškimi programi in projekti, ki jih stroka priznava za take in se izvajajo v času presoje.

6.

Opredeljene so učne vsebine, ki so utemeljene na doseženem in aktualnem znanstveno-raziskovalnem oziroma umetniškem in strokovnem delu nosilcev predmetov.

7.

Načrtovana je takšna kakovost učnih izidov in kompetenc, da bodo diplomanti zaposljivi oziroma se bodo lahko naprej izobraževali.

8.

Vzpostavljeno je znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in strokovno sodelovanje ustanovitelja na področju, za katerega se ustanavlja, z drugimi visokošolskimi zavodi, inštituti, podjetji ali drugimi organizacijami v Sloveniji in tujini.

9.

Ustanovitelj ima sklenjene dogovore s podjetji oziroma drugimi organizacijami ter mentorji v njih o praktičnem izobraževanju predvidenega števila vpisanih študentov, kadar je to sestavni del študijskega programa; visoke strokovne šole pa tudi izdelan načrt za to izobraževanje (strokovna praksa).

10. člen

(kadri)

1. Ustrezno število in struktura sodelujočih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter visokošolskih sodelavcev, ki opravljajo znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in strokovno delo na področjih, s katerih so načrtovani študijski programi, sta dokazana s kadrovskim načrtom in dokazili o oblikah njihovega sodelovanja.

2.

Vsi visokošolski učitelji in sodelavci imajo veljavno izvolitev v naziv ali pa je dokazano, da so v postopku za izvolitev vanj.

3.

V osnutku meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev so upoštevani minimalni standardi agencije za izvolitve v nazive.

4.

Število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev, zadostuje za oblikovanje senata visokošolskega zavoda.

5.

V pravilih za izvolitev članov senata je zagotovljena enakopravna zastopanost vseh študijskih področij, znanstvenih disciplin oziroma umetniških področij visokošolskega zavoda.

6.

Struktura in število podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih delavcev – bosta zagotavljala kakovostno pomoč pri izvajanju študijskih programov.

7.

Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na visokošolskem zavodu v delovnem razmerju.

11. člen

(študenti)

1. Zagotovljene bodo svetovalne storitve, povezane z vpisom, in informacije o študiju.

2.

Zagotovljeno bo neposredno vključevanje študentov v strokovno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško delo.

3.

Omogočeno bo ustrezno organiziranje študentov in njihovo sodelovanje v organih upravljanja.

12. člen

(materialni pogoji)

1. Zagotovljeni so prostori in oprema, primerni za izvajanje načrtovanih študijskih programov in drugih, s tem povezanih dejavnosti zavoda, ter ustrezajo predvidenemu številu vpisanih študentov.

2.

Prostori in oprema so primerni (prilagojeni) za študente s posebnimi potrebami.

3.

Priložena so dokazila o lastništvu ali najemu prostorov in opreme na lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskih programov ter znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda.

4.

Izdelana je ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev in delovanje visokošolskega zavoda, in navedeni predvideni viri financiranja; sredstva so zagotovljena za vse študijske programe, ki jih namerava zavod izvajati, in sicer vsaj za obdobje akreditacije.

5.

Ustanovitelj ima sodobno informacijsko-komunikacijsko in drugo opremo, potrebno za izvajanje načrtovanih študijskih programov ter znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti.

6.

Knjižnica visokošolskega zavoda zagotavlja ustrezne knjižnične informacijske storitve, dostop do knjižničnega gradiva s področij načrtovanih študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških in strokovnih področij, ki jih zavod razvija; študijsko gradivo in elektronske baze podatkov morajo ustrezati vsebini in stopnji študijskih programov.

13. člen

(zagotavljanje kakovosti)

1. Ustanovitelj visokošolskega zavoda ima načrt za vzpostavitev notranjega sistema kakovosti visokošolskega zavoda, pri čemer so upoštevana ta merila in evropski standardi:

-

z rednim zbiranjem in analizo podatkov o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja ter drugih, z njim povezanih dejavnosti;

-

z vključevanjem vseh zaposlenih, študentov in drugih deležnikov v presojo kakovosti svojega delovanja;

-

z ugotavljanjem pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti ter odstopanj od načrtovanih aktivnosti in dosežkov;

-

z rednim seznanjanjem študentov in drugih deležnikov z ukrepi za izboljševanje kakovosti;

-

z načrtovanjem periodičnih samoevalvacij.

2.

V poslovniku kakovosti so jasno določeni samoevalvacijski postopki, ki bodo omogočali redno spremljanje ter izboljševanje kakovosti, konkurenčnosti in učinkovitosti tako izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega kot tudi strokovnega dela, deležniki, ki bodo pri tem sodelovali, in njihova vloga.

Prva akreditacija študijskega programa

14. člen

(sestava in vsebina študijskih programov prve in druge stopnje)

1. Študijski program je v skladu z zakonom sestavljen formalno in vsebinsko ustrezno po študijskih področjih ter znanstvenih ali umetniških disciplinah, za katere je zavod ustanovljen.

2.

Študijski program je strokovno dosleden in konsistenten, sodoben po vsebini in skladen z opredeljenimi cilji, pričakovanimi učnimi izidi študentov in kompetencami diplomantov.

3.

Študijski program vsebuje splošne podatke, kot so:

-

prepoznavno in značilno ime, ki mora biti v skladu z razvrstitvijo študijskega področja po klasifikacijah ISCED in KLASIUS ter znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati oziroma umetniškega področja; v primeru interdisciplinarnih študijskih programov so področja razvrščena po obsegu v padajočem vrstnem redu;

-

stopnja, vrsta in trajanje programa;

-

smeri oziroma moduli.

4.

Temeljni cilji in učni izidi programa so v skladu z vsebino in ravnijo študijskega programa; splošne in predmetno-specifične kompetence morajo biti opredeljene za vsak študijski program posebej.

5.

Študijski program je mednarodno primerljiv; primerjava je narejena z najmanj tremi sorodnimi tujimi programi iz različnih držav, od tega vsaj iz dveh držav članic Evropske unije; programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani; primerljivost se izkazuje s formalno in vsebinsko sestavo programa ter trajanjem študija; v primerjavi so opisane in utemeljene tudi razlike med predlaganim programom in sorodnimi programi.

6.

Visokošolski zavod mora dokazati usklajenost študijskih programov, ki izobražujejo za regulirane poklice, z ustrezno zakonodajo Evropske unije.

7.

Predmetnik ustreza ciljem študijskega programa in vodi k usvojitvi opredeljenih učnih izidov in kompetenc.

8.

Študijske obveznosti so ovrednotene po Merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS), v programu je opredeljen delež izbirnosti in priloženi so učni načrti.

9.

Določeno je naslednje:

-

število in poimenska navedba ter vrsta in delež učnih enot (predmetov, smeri, modulov ...),

-

razmerje predavanj, seminarjev, vaj, drugih oblik kontaktnih ur ter individualnega dela študenta,

-

delež praktičnega izobraževanja v programu in način njegove izvedbe,

-

vertikalna in horizontalna povezanost predmetov programa,

-

kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta v programu ter letno in celotno število organiziranih skupnih oziroma kontaktnih ur programa (predavanja, seminarji, vaje in druge oblike izvajanja) in samostojnega dela študenta v skladu z zakonom in ECTS,

-

učni načrti po posameznih učnih enotah z navedbo pogojev za začetek dela oziroma za opravljanje študijskih obveznosti, opisom vsebine enote, navedbo temeljne literature in virov, opisom ciljev in predvidenih učnih izidov, metod poučevanja in učenja ter načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.

10.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa so v skladu z zakonom.

11.

Visokošolski zavod kandidatom priznava znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS.

12.

Načini ocenjevanja so opredeljeni tako, da omogočajo ustrezno preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc, študentu pa sprotni študij in učinkovito spremljanje lastnega napredka.

13.

Opredeljeni so pogoji za napredovanje po programu.

14.

Določbe o prehodih med programi so v skladu z zakonom, merili za prehode med študijskimi programi ter statutom visokošolskega zavoda.

15.

Načini in oblike izvajanja študija so skladni z vsebinskim področjem študijskega programa.

16.

Pogoji za dokončanje študija ali posameznih delov programa, če jih program vsebuje, so v skladu z zakonom in statutom visokošolskega zavoda.

17.

Strokovni naslov ter njegova okrajšava sta tvorjena v skladu z zakonom, ki ureja strokovne in znanstvene naslove.

18.

Obvezen sestavni del študijskih programov druge stopnje so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.

15. člen

(študijski programi tretje stopnje)

1. Doktorski študijski programi ob kakovostnem in znanstveno ali umetniško utemeljenem mentorstvu študentom omogočajo:

-

poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov;

-

usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev;

-

vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenih, raziskovalnih oziroma umetniških projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja.

2.

Obvezen sestavni del študijskih programov tretje stopnje so temeljne in aplikativne raziskovalne naloge.

3.

Znanstveni naslov in njegova okrajšava sta tvorjena v skladu z zakonom, ki ureja strokovne in znanstvene naslove.

Pri doktorskem študijskem programu se upošteva celotno področje presoje iz 14. člena, razen 16. točke (v delu, ki se nanaša na dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje) in 18. točke.

16. člen

(študijski programi za izpopolnjevanje)

V študijskem programu za izpopolnjevanje se opredelijo obvezne sestavine iz 14. člena, razen iz 5., 6., 14., 16. in 17. točke, ki jih je treba opredeliti, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda.

17. člen

(druga področja presoje)

Pri prvi akreditaciji študijskih programov se upoštevajo še področja presoje, ki so določena za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda in našteta v prvem odstavku 7. člena meril. Razlika je v tem, da se študijski programi na nekaterih področjih presojajo zgolj po posameznih merilih, in sicer:

1.

vpetost v okolje (8. člen);

2.

delovanje visokošolskega zavoda (9. člen: 5. do 9. točka);

3.

kadri (10. člen: 1. in 2. točka);

4.

študenti (11. člen: 1. in 2. točka);

5.

materialni pogoji (12. člen: 1., 2., 5. in 6. točka);

6.

zagotavljanje kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti (13. člen).

Merila iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati visokošolski zavod in ne ustanovitelj, kot je to ob prvi akreditaciji zavoda.

18. člen

(skupni študijski programi)

Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.

Za akreditacijo skupnega študijskega programa se smiselno uporabljajo merila za prvo akreditacijo študijskega programa.

19. člen

(dodatna merila za presojo skupnih študijskih programov)

1. Tuji visokošolski zavod, ki bo sodeloval pri izvajanju skupnega študijskega programa, je v državi, v kateri deluje, akreditiran oziroma ustrezno priznan in je v svoji državi začel tudi postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa oziroma njegovo priznanje.

2.

Sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa je opredeljeno v skladu s temi merili, še zlasti v zvezi s temeljnimi cilji programa, vpisom študentov, potekom študija, učnimi jeziki, učnimi izidi in končanjem izobraževanja ter samoevalvacijo.

Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

Časovnica