2502. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hrastnik, Občine Lendava, Občine Ljutomer, Občine Ormož, Mestne občine Murska Sobota, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Radenci, Občine Središče ob Dravi, Občine Zreče in Občine Žalec
Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) in določil Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba Mestni plinovodi d.o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-11/2010-3/ZP-33 z dne 18. maja 2010 izdaja
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hrastnik, Občine Lendava, Občine Ljutomer, Občine Ormož, Mestne občine Murska Sobota, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Radenci, Občine Središče ob Dravi, Občine Zreče in Občine Žalec
(1)
S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, končnih odjemalcev zemeljskega plina, odjemalcev zemeljskega plina in uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
(2)
Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav končnega odjemalca na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
(3)
Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja družba Mestni plinovodi d.o.o., Koper, za geografsko območje Občine Hrastnik, Občine Lendava, Občine Ljutomer, Občine Ormož, Mestne občine Murska Sobota, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Radenci, Občine Središče ob Dravi, Občine Zreče in Občine Žalec.
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
-
bilančna skupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin na prevzemno mesto na prenosnem omrežju zemeljskega plina v Republiki Sloveniji za prodajo odjemalcem na predajnih mestih prenosnega omrežja,
-
bilančna podskupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga v okviru bilančne skupine, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina članom bilančne podskupine,
-
cenik: akt, ki določa cene za material in storitve, ki jih nudi sistemski operater v okviru svoje dejavnosti,
-
distribucija zemeljskega plina: je transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju,
-
distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Sestavljajo ga glavni plinovodi, priključni plinovodi z glavno plinsko zaporno pipo, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,
-
dnevni odjem: je količina prevzetega zemeljskega plina v obračunskem dnevu v Sm3,
-
dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki na podlagi pogodbe o dobavi odjemalcu prodaja zemeljski plin,
-
dostop do omrežja: je pravica do uporabe distribucijskega omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
-
glavna plinska zaporna pipa: je zaporni element na koncu priključnega plinovoda in je lociran neposredno pred merilno napravo,
-
gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
-
končni odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo,
-
lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,
-
merilna naprava: je plinomer ali korektor volumna in/ali temperature, s katero se meri predane količine zemeljskega plina končnemu odjemalcu,
-
notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
-
obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema zaporednima odčitkoma merilne naprave,
-
odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi pogodbe oskrbovan z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
-
odjemna skupina: je skupina v katero se razvrsti končnega odjemaleca glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost,
-
odjemno mesto končnega odjemalca: je predajno mesto na distribucijskem omrežju, na katerem se meri odjem zemeljskega plina končnega odjemalca,
-
plinsko trošilo: je naprava, ki je priključena na notranjo plinsko napeljavo in troši zemeljski plin,
-
pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta končni odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina, s katero si končni odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti,
-
pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta sistemski operater in končni odjemalec, s katero se sporazumeta o uporabi distribucijskega omrežja,
-
pogodba o priključitvi: je pogodba, ki jo skleneta vlagatelj vloge za prilkjučitev na distribucijsko omrežje in sistemski operater, s katero dogovorita pravna in tehnična ter komercialna razmerja za izvedbo priključitve na distribucijsko omrežje,
-
predani zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo sistemski operater preda na enem ali več odjemnih mestih končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec in leto) v Sm3,
-
prevzemno mesto na distribucijskem omrežju: je mesto na distribucijskem omrežju, na katerem sistemski operater prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
-
prevzeti zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo sistemski operater distribucijskega omrežja prevzame na enem ali več prevzemnih mestih na distribucijskem omrežju v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec, leto), v Sm3,
-
priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
-
priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,
-
priključitev na omrežje: je izvedba fizične povezave notranje plinske napeljave na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
-
sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
-
standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost končnega odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
-
uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.
3. LASTNIŠTVO IN UPRAVLJANJE NAPRAV
(1)
Distribucijsko omrežje je praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2)
Notranje plinske napeljave in plinske omarice so v lasti končnega odjemalca.
(3)
Merilne naprave so praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(4)
Sistemski operater lahko prevzame v upravljanje del že obstoječega distribucijskega omrežja, če meni, da je le-to kvalitetno in varno grajeno, v skladu s predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja in če ga sistemski operater potrebuje za distribucijo zemeljskega plina končnim odjemalcem.
(5)
Z distribucijskim omrežjem ne glede na lastništvo upravlja sistemski operater.
Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti povezane z dejavnostjo distribucije zemeljskega plina.
(1)
Sistemski operater izdaja soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, urejanje prostora, sistemskimi obratovalnimi navodili, tem aktom in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2)
Sistemski operater izdaja soglasja v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3)
Sistemski operater v soglasjih navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti krajša od enega leta.
Sistemski operater izdaja na podlagi zakona, ki ureja graditev objektov, zakona o urejanju prostora ter na podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:
-
smernice za načrtovanje prostorske ureditve,
-
mnenje k prostorskim aktom,
-
soglasje k projektnim rešitvam,
-
odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim rešitvam,
-
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe,
-
odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe.
Pogoji za pridobitev posameznega dokumenta so:
-
smernice za načrtovanje prostorske ureditve: izdelan osnutek prostorskega akta (državni ali občinski);
-
mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostorskega akta;
-
projektni pogoji: izdelana idejna zasnova;
-
soglasje k projektnim rešitvam: predhodno izdani projektni pogoji, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s projektnimi pogoji, upoštevanje tehničnih zahtev sistemskega operaterja in sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje zadevne občine, ter veljavne tehnične zakonodaje;
-
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe: ustrezne razpoložljive zmogljivosti distribucijskega omrežja, lastništvo objekta, pisno soglasje ostalih lastnikov v večstanovanjskih objektih – v primeru skupne notranje plinske napeljave, izpolnjevanje tehničnih normativov in pogojev (upoštevanje tehničnih zahtev sistemskega operaterja in sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje zadevne občine, ter veljavne tehnične zakonodaje).
Listine in dokumentacija, ki jih je potrebno predložiti za pridobitev posameznega dokumenta iz 6. člena so:
-
smernice za načrtovanje prostorske ureditve: osnutek prostorskega akta (državni ali občinski), poziv za izdajo smernic;
-
mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostorskega akta, poziv za izdajo mnenja;
-
projektni pogoji: osnovni podatki o investitorju, idejna zasnova (IDZ) s predpisanimi sestavinami, podatki o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti;
-
soglasje k projektnim rešitvam: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oziroma projekt za izvedbo (PZI), ki je v zvezi s soglašanjem (vsaj vodilno mapo in strojni del) oziroma notranje plinske napeljave s plinskimi napravami, plinske kotlovnice s priključno močjo večjo od 50 kW in priključnega plinovoda, spremembe navedenih projektov;
-
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe: gradbeno dovoljenje za objekt ali del objekta, če je bilo izdano, idejna zasnova izvedbe plinskih instalacij oziroma projekt za izvedbo v delu, ki se nanaša na plinske instalacije, dokazilo o lastništvu objekta ali dela objekta, pisno soglasje lastnikov v primeru poseganja v tuje zemljišče pri položitvi priključnega plinovoda.
(1)
Če za stavbo oziroma posamezni del stavbe po Zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja lahko končni odjemalec pred pričetkom del zahteva od sistemskega operaterja informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2)
Končni odjemalec mora vlogi za pridobitev informacije o možni priključitvi na distribucijsko omrežje priložiti situacijo stavbe, opis namena uporabe zemeljskega plina in podatke o predvideni količini distribuiranega zemeljskega plina in predvideni moči trošil.
Veljavnost soglasij je eno leto od dneva izdaje. Veljavnost soglasij se lahko podaljša še za eno leto, v kolikor končni odjemalec poda vlogo za podaljšanje najkasneje trideset dni pred iztekom veljavnosti in v kolikor se okoliščine ob izdaji soglasja niso bistveno spremenile.
5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA
(1)
Naprave za regulacijo tlaka so praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2)
Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca, stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca.
(3)
Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju omogočiti dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina, s katerimi upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar. Kolikor končni odjemalec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina, skladno z določili Energetskega zakona.
(4)
Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.
6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE
(1)
Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(2)
Končni odjemalec je dolžan skrbeti za vzdrževanje in brezhibno delovanje notranje plinske napeljave.
(3)
Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma nemoteno izvaja druge posege in postopke, povezane z merilnim mestom. Kolikor odjemalec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina, skladno z določili Energetskega zakona.
(4)
Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju omogočiti dostop do vseh plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar. Kolikor končni odjemalec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina, skladno z določili Energetskega zakona.
(5)
Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(6)
Gradnjo oziroma izvedbo notranje plinske napeljave lahko izvaja samo za to usposobljen izvajalec. Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, zaplinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.
(7)
Sistemski operater ni odgovoren za kakršnokoli napako na notranji plinski napeljavi ali za kakršnokoli škodo, ki je posledica napake na notranji plinski napeljavi.
7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
(1)
Končni odjemalec mora za vsako fizično priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.
(2)
Soglasje za priključitev je potrebno pridobiti tudi pri spremembi ali rekonstrukciji priključka, spremembi tehničnih karakteristik priključnega plinovoda, spremembe nazivne moči plinskih trošil, spremembe namenskosti rabe zemeljskega plina, združevanju več priključkov ali izvedbi dodatnega priključka.
(3)
Na enem priključnem plinovodu je lahko priključenih več odjemnih mest, medtem ko na posameznem odjemnem mestu lahko odjema zemeljski plin le en končni odjemalec.
(1)
O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(2)
Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj:
-
osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja, (ime in priimek, EMŠO oziroma firma, matična in davčna št. pravne osebe),
-
dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom,
-
v primeru solastnine ali skupne lastnine objekta ali obstoječe plinske napeljave, soglasje lastnikov ali skupnih lastnikov,
-
podatke o plinskih napravah in napeljavah (vključno s priključno močjo plinskih trošil),
-
želeno mesto priključitve,
-
datum predvidenega začetka uporabe priključka,
-
posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.
(3)
Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če:
-
bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
-
niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
-
je na obstoječem priključku že priključen drug končni odjemalec,
-
bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih odjemalec ni pripravljen kriti sam,
-
je obdobje od vložitve pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev pa do datuma predvidenega začetka uporabe priključka daljše od enega leta.
(1)
V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji za priključitev, mesto in predviden čas priključitve, plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji v skladu s predpisi. V soglasju za priključitev morajo biti, v skladu s koncesijsko pogodbo in predpisi lokalne skupnosti, navedeni tudi drugi stroški priključevanja v kolikor s predpisi lokalne skupnosti ni določena obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(2)
Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da končni odjemalec krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3)
Nesorazmerni stroški nastanejo v primeru, da je potrebno zgraditi več kot 10 metrov priključnega plinovoda izven strankine parcele in več kot je minimalna zahteva za odmik objekta (t.j. priključka) od parcelne meje. Minimalna zahteva za odmik objekta od parcelne meje je določena v predpisih o graditvi objektov. Višina nesorazmernih stroškov se določa skladno z veljavnim cenikom sistemskega operaterja.
(4)
O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(5)
V času veljavnosti soglasja za priključitev lahko končni odjemalec sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem. Sistemski operater je dolžan priključiti končnega odjemalca na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.
(1)
Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski operater in končni odjemalec skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj naslednje medsebojne pravice in obveznosti:
-
lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,
-
razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske napeljave,
-
odjemno mesto končnega odjemalca in prehod lastništva zemeljskega plina,
-
potrebni obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev končnega odjemalca ter rok izvedbe priključka,
-
predviden začetek uporabe distribucijskega omrežja oziroma rok sklenitve pogodbe o dostopu,
-
glavne tehnične lastnosti priključka, energetskih objektov, naprav in napeljav,
-
višina in plačilo nesorazmernih stroškov priključitve,
-
predračun za izvedbo priključitve.
(2)
Za sklenitev pogodbe o priključitvi mora končni odjemalec posredovati sistemskemu operaterju vse potrebne podatke.
Sistemski operater zagotavlja končnemu odjemalcu neposredno fizično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko pooblasti tudi druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(1)
Končni odjemalec mora dovoliti brezplačno namestitev glavne plinske zaporne pipe z merilno napravo, v skladu s tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja, na primernem in lahko dostopnem mestu zunaj objekta, ali na točki vstopa priključnega plinovoda v zgradbo, ali v biližini tega. Glavna plinska zaporna pipa z merilno napravo mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.
(2)
Sistemski operater lahko, na strošek končnega odjemalca, zahteva zamenjavo lokacije glavne plinske zaporne pipe z merilno napravo, če se ta zaradi spremenjenih okoliščin, povzročenih s strani končnega odjemalca, nahaja na kraju, ki je neprimeren in nevaren. Glavno plinsko zaporno pipo z merilno napravo lahko odstrani ali prestavi na drugo mesto samo sistemski operater ali z njegove strani pooblaščena oseba.