Spremembe in dopolnitve Državnotožilskega reda

4911. Spremembe in dopolnitve Državnotožilskega reda

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena in sedmega odstavka 12. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 94/07) izdaja minister za pravosodje na predlog generalne državne tožilke Republike Slovenije ter po pridobitvi predhodnega soglasja Informacijskega pooblaščenca

S P R E M E M B E     I N     D O P O L N I T V E    
Državnotožilskega reda

V Državnotožilskem redu (Uradni list RS, št. 109/04 in 65/06) se za 34. členom dodata nov 34.a in 34.b člen, ki se glasita:

"Način dostopa do občutljivih osebnih podatkov

Dostop do kazenske evidence, evidence prekrškov, evidence zaprtih oseb in drugih zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke (v nadaljnjem besedilu: zbirke občutljivih osebnih podatkov), imajo določeni državni tožilci, pomočniki državnega tožilca, policisti specializiranega oddelka, strokovni sodelavci in vpisničarji (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni uporabniki) za postopke, v katerih državno tožilstvo izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti in to pod pogoji iz državnotožilskega reda ter pogoji, katere določi upravljavec zbirke v skladu z zakonom, ki ureja posamezno zbirko osebnih ali drugih podatkov.

Vodja pristojnega državnega tožilstva določi pooblaščene uporabnike, ki so v imenu pristojnega državnega tožilstva pooblaščeni za neposreden dostop do občutljivih osebnih podatkov iz zbirk občutljivih osebnih podatkov.

Neposreden in brezplačen dostop preko omrežij elektronskih komunikacij do avtomatiziranih zbirk občutljivih osebnih podatkov, je pooblaščenim uporabnikom omogočen na podlagi uporabniškega imena in osebnega gesla, ki ga je treba zamenjati vsake tri mesece ter z navedbo oziroma vpisom osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca oziroma obtoženca oziroma stranke sodnega postopka, navedbo namena dostopa ter navedbo opravilne številke zadeve državnega tožilstva v informacijskem sistemu državnega tožilstva ali v informacijskem sistemu upravljavca podatkov, ob upoštevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.

Brezplačen dostop na druge načine do zbirk občutljivih osebnih podatkov izvršujejo pooblaščeni uporabniki s pošiljanjem pisne zahteve za pridobitev podatkov upravljavcu podatkov, kjer navedejo osebno ime in naslov prebivališča obdolženca oziroma obtoženca oziroma stranke sodnega postopka, namen pridobivanja podatkov ter opravilno številko zadeve državnega tožilstva ali pa z zapisom navedenih podatkov pri upravljavcu podatkov.

Pooblaščeni uporabnik lahko ob izvajanju dostopa po določbah četrtega in petega odstavka tega člena vpogleda, kopira, prepiše ali izpiše občutljive osebne podatke, državno tožilstvo pa jih lahko nadalje obdeluje v postopkih, kjer izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti in naloge.

Sistem zavarovanja občutljivih osebnih podatkov

Prostori, v katerih se obravnavajo občutljivi osebni podatki, morajo biti varovani z organizacijskimi, fizičnimi in tehničnimi ukrepi, ki nepooblaščenim onemogočajo dostop do medijev in naprav, s katerimi se občutljivi osebni podatki obravnavajo.

Občutljivi osebni podatki se ne smejo hraniti izven varovanih prostorov.

Potrebne tehnične rešitve za zavarovanje strojne in programske opreme v zvezi z obdelovanjem občutljivih osebnih podatkov na državnem tožilstvu ter izobraževanje pooblaščenih oseb, ki imajo dostop do občutljivih osebnih podatkov, zagotavlja Pravno informacijski center.

Zaradi zavarovanja občutljivih osebnih podatkov so pooblaščeni uporabniki zavezani izvajati tudi naslednje splošne ukrepe zavarovanja:

kadar zapuščajo svoje delovne prostore morajo zakleniti pisalne mize, omare, blagajne in pisarne, v katerih hranijo občutljive osebne podatke,

medijev z občutljivimi osebnimi podatki ne smejo puščati na pisalnih mizah v prisotnosti nepooblaščenih oseb,

navodila za uporabo računalniško vodenih evidenc morajo hraniti tako, da niso dostopna nepooblaščenim osebam,

dosledno izvajati postopek prijave oziroma odjave s svojim uporabniškim imenom in osebnim geslom na začetku in ob zaključku dostopa do evidenc, drugih zbirk in registrov občutljivih osebnih podatkov,

po končani izdelavi dokumentov z občutljivimi osebnimi podatki morajo poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (npr. poskusnih ali neuspešnih izpisov, matric, zapiskov ipd.), ki so ga uporabili oziroma ki je nastalo pri izdelavi dokumenta,

upoštevati zakonske in druge predpise, ki določajo zavarovanje in ravnanje z občutljivimi osebnimi podatki.