Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in...

5689. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge

Na podlagi drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: bolezen) v skladu z Direktivo Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L št. 192 z dne 20. 7. 2002, str. 27), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju, ter o spremembi direktiv 64/432/EGS, 77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS, 90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 92/35/EGS, 91/496/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 200/75/ES, Odločbe 2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (UL L št. 219 z dne 14. 8. 2008, str. 40).

2. člen

(izrazi)

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) in Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1, z vsemi spremembami), ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:

-

prašič pomeni žival iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;

-

divji prašič pomeni prašiča, ki se ga ne goji ali vzreja na gospodarstvu;

-

gospodarstvo pomeni kmetijske ali druge objekte na ozemlju Republike Slovenije, kjer se stalno ali začasno vzrejajo ali gojijo prašiči. Ta opredelitev ne vključuje klavnic, prevoznih sredstev ter obor, kjer se gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obor takšna, da zanje ukrepi, ki jih določa tretji odstavek 5. člena tega pravilnika, niso izvedljivi;

-

diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje afriške prašičje kuge, ki je odobren z Odločbo Komisije 2003/422/ES z dne 26. maja 2003 o odobritvi Diagnostičnega priročnika za afriško prašičjo kugo (UL L št. 143 z dne 11. 6. 2003 str. 35);

-

prašič, sumljiv na okužbo z virusom afriške prašičje kuge pomeni prašiča ali truplo prašiča, ki kaže klinične znake ali patološke spremembe pri raztelesbi ali reakcije pri opravljenih laboratorijskih preiskavah, izvedenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki kažejo na možnost afriške prašičje kuge;

-

primer afriške prašičje kuge ali prašič, okužen z afriško prašičjo kugo pomeni prašiča ali truplo prašiča:

a)

pri katerem so bili klinični znaki ali patološke spremembe pri raztelesbi uradno potrjeni, ali

b)

pri katerem je bila prisotnost bolezni uradno potrjena na podlagi izvidov laboratorijskih preiskav, izvedenih v skladu z diagnostičnim priročnikom;

-

izbruh afriške prašičje kuge pomeni gospodarstvo, na katerem je bil ugotovljen en ali več primerov afriške prašičje kuge;

-

primarni izbruh pomeni izbruh bolezni, ki epizootiološko ni povezan s predhodnim izbruhom na istem območju države članice, ali prvi izbruh na drugem območju iste države članice;

-

okuženo območje pomeni območje Republike Slovenije ali države članice, kjer se po potrditvi enega ali več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih izvajajo ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s 15. ali 16. členom tega pravilnika;

-

primarni pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomeni vsak primer pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na področju, kjer se ne izvajajo ukrepi v skladu s 15. ali 16. členom tega pravilnika;

-

kontaktno gospodarstvo pomeni gospodarstvo, na katerem bi se bolezen lahko pojavila zaradi njegove lokacije, gibanja oseb, prašičev, vozil ali na kakšen drug podoben način;

-

imetnik pomeni fizično ali pravno osebo ali osebe, ki so imetniki prašičev in jih vzrejajo odplačno ali neodplačno;

-

predelava pomeni enega izmed načinov obdelave živalskih odpadkov z visokim tveganjem, ki se izvede tako, da se izključi nevarnost širjenja virusa afriške prašičje kuge;

-

pokončanje ali usmrtitev pomeni kakršenkoli postopek, ki povzroči smrt živali;

-

zakol pomeni povzročitev smrti živali z izkrvavitvijo v skladu s pravilnikom, ki določa zaščito živali pri zakolu;

-

vektor pomeni klopa vrste Ornithodorus erraticus.

II. SUM BOLEZNI

3. člen

(prijavljanje suma afriške prašičje kuge)

(1)

Vsak sum bolezni ali pojav bolezni mora veterinar veterinarske organizacije s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: veterinar) nemudoma javiti na glavni urad VURS.

(2)

Klinični znaki, na osnovi katerih se lahko postavi sum na bolezen, so navedeni v prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.

4. člen

(ukrepi na gospodarstvu v primeru suma bolezni)

(1)

Veterinarska organizacija s koncesijo je dolžna v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali ob sumu ali obvestilu, da se je na gospodarstvu pojavila bolezen, nemudoma sprožiti postopke za potrditev ali ovrženje suma bolezni v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma telefonsko in po faksu obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).

(2)

VURS mora nemudoma po prijavi suma bolezni sklicati člane Državnega središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB), ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

(3)

Veterinarska organizacija s koncesijo mora nemudoma po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:

-

poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo,

-

opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni,

-

zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.

(4)

Če suma na bolezen ni mogoče izključiti, odredi uradni veterinar nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija, dokler ni sum uradno izključen:

-

zaporo žarišča okužbe,

-

popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na razpolago,

-

osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva,

-

prepoved prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo. Glede na nevarnost širjenja okužbe lahko uradni veterinar prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije,

-

prepoved odvoza trupel poginulih živali z gospodarstva, razen z dovoljenjem uradnega veterinarja,

-

prepoved odvoza mesa, izdelkov iz prašičjega mesa, semena, jajčec ali zarodkov prašičev, živalske krme, orodja, materialov ali odpadkov, s katerimi bi se lahko prenesla bolezen z gospodarstva, razen če to dovoli uradni veterinar, pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom, izdelki iz prašičjega mesa, semenom, jajčeci ali zarodki prašičev z gospodarstva za trgovanje znotraj Evropske unije,

-

prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen če to pisno dovoli uradni veterinar,

-

postavitev razkuževalnih preprog na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni,

-

razkuževanje vsakega prevoznega sredstva preden zapusti sumljivo gospodarstvo,

-

epizootiološko poizvedovanje v skladu z 8. členom tega pravilnika,

-

ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.

(5)

Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.

(6)

Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko uradni veterinar po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, uradni veterinar izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom bolezni in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa afriške prašičje kuge potrdi ali izključi.

(7)

Okrog sumljivega gospodarstva lahko uradni veterinar določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.

(8)

Ob vsakem obisku gospodarstva uradni veterinar izvede tudi pregled registra in identifikacijskih številk živali, dokler se sum ne ovrže oziroma sprejmejo ukrepi v primeru potrditve bolezni.

III. POTRDITEV SUMA BOLEZNI

5. člen

(ukrepi in obveščanje po potrditvi bolezni na gospodarstvu)

(1)

Prisotnost bolezni uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni zgolj na podlagi kliničnih znakov bolezni oziroma rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

(3)

Ko je bolezen uradno potrjena, mora uradni veterinar poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:

-

takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu pod nadzorom uradnega veterinarja, na način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa afriške prašičje kuge,

-

v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa na gospodarstvo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni,

-

uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev pod uradnim nadzorom,

-

uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom bolezni in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom,

-

uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom bolezni in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom,

-

prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese,

-

obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način, da je zagotovljeno uničenje virusa bolezni v skladu z navodili uradnega veterinarja. Vse snovi in odpadke, ki bi lahko bili kontaminirani, kot npr. krma, je treba predelati; vse materiale za enkratno uporabo, ki bi lahko bili kontaminirani, in zlasti tiste, ki so bili uporabljeni pri pokončanju živali, je treba uničiti. Ti ukrepi se izvedejo v skladu z navodili uradnega veterinarja,

-

uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili uradnega veterinarja,

-

v primeru primarnega izbruha bolezni: za določitev genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa bolezni v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim priročnikom,

-

izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu z 8. členom tega pravilnika,

-

čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija objektov, vozil, opreme, kot tudi stelje, gnoja in gnojevke v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika,

-

drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.

(4)

V primeru ugotovitve bolezni v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme obstajati nevarnost širjenja okužbe na ozemlju Republike Slovenije in Evropske unije. O tej odločitvi mora glavni urad VURS nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.

(5)

Ko je bolezen uradno potrjena, glavni urad VURS prijavi bolezen Mednarodnemu uradu za zdravje živali (OIE) v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, ter Evropski komisiji in državam članicam v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje naslednje podatke:

-

o izbruhih bolezni, ki so potrjeni na gospodarstvih,

-

o primerih bolezni, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,

-

o primarnih pojavih bolezni, potrjenih pri divjih prašičih,

-

o rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika.

(6)

Glavni urad VURS tedensko pošilja Mednarodnemu uradu za zdravje živali (OIE), Evropski komisiji in državam članicam podatke o nadaljnjih potrjenih primerih bolezni pri divjih prašičih na okuženem območju v skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega pravilnika.

6. člen

(ukrepi po potrditvi bolezni na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih proizvodnih enot)

(1)

Če je bolezen potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz prve alinee tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika za zdrave prašiče, da se omogoči dokončanje pitanja, pod pogojem, da uradni veterinar potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev širjenja bolezni.

(2)

O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka glavni urad VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

7. člen

(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)

(1)

Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če uradni veterinar ugotovi ali sklepa na podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi bolezen lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.

(2)

Na kontaktnih gospodarstvih odredi uradni veterinar ukrepe iz 4. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na afriško prašičjo kugo uradno izključen.

(3)

Če je epizootiološko stanje neugodno (na primer visoka populacija prašičev, prisotnost vektorjev, oddaljenost drugih gospodarstev), lahko uradni veterinar po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa bolezni na kontaktnih gospodarstvih.

8. člen

(epizootiološka poizvedba)

(1)

Na podlagi vprašalnikov iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika in so pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje bolezni, izvede veterinarska organizacija s koncesijo epizootiološko poizvedbo v povezavi s sumljivimi primeri ali izbruhi bolezni, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

-

čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa bolezni na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave bolezni,

-

možen izvor bolezni na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,

-

navedbo premikov ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa,

-

preveritev možnosti, da so vzrok za širjenje bolezni vektorji ali divji prašiči.

(2)

Če pokaže epizootiološka poizvedba, da obstaja sum, da se je bolezen razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic, VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države članice.

9. člen

(okuženo in ogroženo območje)

(1)

Po uradni potrditvi bolezni na gospodarstvu mora uradni veterinar takoj določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.

(2)

Na okuženem in ogroženem območju uradni veterinar odredi ustrezne ukrepe iz 10. in 11. člena tega pravilnika.

Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge

Časovnica