Nalaganje dokumenta...
Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 85-3804/2000, stran 9993 DATUM OBJAVE: 23.9.2000
VELJAVNOST: od 24.9.2000 do 10.7.2007 / UPORABA: od 24.9.2000 do 10.7.2007
RS 85-3804/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 11.7.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
3804. Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
o razglasitvi zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
Razglašam zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. septembra 2000.
001-22-189/00
Ljubljana, dne 22. septembra 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZP)
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet (v nadaljnjem besedilu: železniški promet), ki se opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem procesu.
(2)
Pogoji za varen železniški promet, določeni s tem zakonom, se nanašajo na:
1.
železniško progo;
2.
križanja prog in cest;
3.
železniška vozila;
4.
prometna pravila;
5.
prometno signalizacijo;
6.
izvršilne železniške delavce;
7.
notranji nadzor;
8.
disciplinske ukrepe;
9.
izredne dogodke v železniškem prometu;
10.
zaščito prog in železniških vozil.
(3)
Predpisi, ki določajo pogoje za graditev železniških prog (v nadaljnjem besedilu: prog) in varnost železniškega prometa, veljajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic, če ta zakon ne določa drugače.
2. člen
(Pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
železniški promet je tehnološki proces, v katerem se opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu. Prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
2.
upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
2.a
pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec v imenu in za račun države sklene pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe, ki je določena v 11. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01 in 110/02);
3.
prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
4.
javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
5.
vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
-
vodenje prometa vlakov;
-
priprava konstrukcije in predlogov voznega reda ter izvajanje potrjenega voznega reda;
-
izvajanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
-
nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
-
obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo in obveščanje inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
6.
proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
6.a
službeni tiri so vsi tiri namenjeni opremi in pripravi železniških vozil za vožnjo v vlakih, tiri za sestavo vlakov in prehitevalni tiri na postajah razen tirov znotraj delavnic za kontrolne preglede in redna popravila železniških vozil, znotraj garažnih hiš za lokomotive in privatnih tirov, ki so priključeni na progo;
7.
industrijski tir je tir, ki se uporablja za prevoz blaga ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
8.
proga z avtostop napravami je proga oziroma del proge, na kateri so pri vseh glavnih signalih in predsignalih nameščene progovne avtostop naprave;
9.
železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga;
10.
vzdolžni nagib proge ali tira je razmerje med višinsko razliko dveh točk in njuno horizontalno razdaljo, izraženo v promilih;
11.
tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med "0" in "14" milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic;
12.
svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, materiala in drugih predmetov;
13.
profil vozila ali nakladalni profil je na tir omejena pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloženo železniško vozilo;
14.
predpisana koda proge je oznaka, s katero je določeno preseganje nakladalnega profila v določeni točki in na določenem odseku proge;
15.
progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
17.
varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
18.
medtirna razdalja je razdalja med osmi sosednjih tirov;
19.
cepna kretnica je kretnica, ki omogoča prehod vlakov z ene na drugo progo ali s proge na industrijski tir;
20.
največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
21.
prometno mesto je tehnično opremljeno mesto na progi, ki razmejuje odjavne ali medpostajne prostorske odseke;
22.
postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
23.
postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
24.
cepišče je prometno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa se vodi s posredovanjem sosednjih postaj;
25.
nivojski prehod je mesto križanja proge z javno ali nekategorizirano cesto v istem nivoju;
25.a
stabilne naprave električne vleke so elektronapajalne postaje, vozno omrežje in naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav vključno s pripadajočimi zgradbami;
26.
signalnovarnostne naprave so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa;
27.
železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
28.
vlečno vozilo je železniško vozilo z lastnim pogonom, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki, motorne garniture);
29.
lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
30.
motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
31.
vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški vagoni, tovorni vagoni in vagoni za posebne namene);
32.
motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
34.
osna masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena s številom osi vozila;
35.
dolžinska masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena z dolžino vozila, izraženo v metrih in merjeno med čelnimi ploskvami nestisnjenih odbojnikov ali med končnimi deli spenjalnih naprav vozil brez odbojnikov;
36.
osna obremenitev je obremenitev proge, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo osno maso;
37.
dolžinska obremenitev proge je obremenitev, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo dolžinsko maso;
38.
vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, motorno vozilo za posebne namene in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
39.
največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak;
40.
omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon;
41.
dejanska zavorna masa vlaka je seštevek vseh zavornih mas železniških vozil, iz katerih je sestavljen vlak;
42.
budnik je varnostna naprava na vlečnem vozilu, namenjena za samodejno ustavitev vlaka ob nezmožnosti strojevodje za zanesljivo upravljanje vlečnega vozila;
43.
avtostop naprave so naprave, ki samodejno ustavijo vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, ali nadzorujejo zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z zmanjšano hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavijo vlak;
44.
merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in drugih podatkov o vožnji vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene;
45.
prometna signalizacija so predpisani vidni ali slišni znaki, s katerimi se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo izvršilni železniški delavci in opozarjajo na nevarnost druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju;
46.
izvršilni železniški delavec oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci) je oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
46.a
strokovni pregled je zdravniški pregled izvršilnega železniškega delavca, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v železniškem prometu;
47.
izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda;
48.
nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih ali je nastala precejšnja gmotna škoda ali večja prekinitev v železniškem prometu; nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice;
49.
nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je bila ena ali več oseb lažje poškodovana ali je nastala manjša gmotna škoda ali manjša prekinitev železniškega prometa ali je bil ogrožen ali oviran železniški promet.
49.a
železniški prometni sistem je celotni ustroj prometnega omrežja, ki je sestavljen iz železniških prog, ki so zgrajene ali nadgrajene za konvencionalni, hitri in kombinirani železniški promet, ter iz železniškega voznega parka, ki je namenjen prevozu v železniškem prometu;
49.b
komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celotni sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgraditvi v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti pri čemer izraz »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema;
49.c
bistvene zahteve so vsi pogoji, ki jih določajo evropski ali slovenski predpisi in katere morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne ali visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki;
49.d
evropska specifikacija je skupna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki prevzema evropski standard;
49.e
tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), je specifikacija, ki zajema vsak podsistem ali del podsistema z namenom, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti;
49.f
podsistem je del železniškega prometnega sistema in ga sestavljajo konstrukcijski in funkcionalni podsistemi in sicer: infrastruktura, energija, nadzor, krmiljenje in signalizacija, vodenje in upravljanje železniškega prometa ter vozni park;
49.g
interoperabilnost je zmožnost slovenske železniške proge, da je na njej kot delu vseevropskega sistema železniških prog, katerega del je, zagotovljen varen in neprekinjen železniški promet najmanj pod pogoji, ki jih določajo predpisi Evropske unije.
50.
UIC je okrajšava za Union Internationale des Chemins de Fer – Mednarodna železniška zveza.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja železniškega prometa ali prevoza.
2.a člen
(posebni predpisi ministra)
(1)
Minister natančneje določi seznam in sestavne dele železniškega prometnega sistema, podsistemov, komponent oziroma elementov, morebitne sklope ali podsklope sistema in njegovih sestavnih delov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi oziroma njihovi sestavni deli za doseganje interoperabilnosti vseevropskega sistema železniških prog.
(2)
Minister skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, določi organ, ki je odgovoren za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za presojo postopka verifikacije podsistemov. Organ, ki ga določi minister, v Republiki Sloveniji opravlja naloge, ki jih Direktiva Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti določa kot naloge »priglašenega organa« in mora izpolnjevati pogoje, ki jih za tak organ določa navedena direktiva. O določitvi organa, ki v Republiki Sloveniji opravlja vlogo »priglašenega organa« minister obvesti pristojni organ Evropske skupnosti.
(3)
Minister pri izdajanju predpisov iz prvega odstavka tega člena upošteva ta zakon in druge slovenske in evropske predpise, ki urejajo področje varnosti železniškega prometa ali so z njim povezani. Od evropskih predpisov mora zlasti upoštevati Direktivo Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti, Direktivo Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici ter z njimi povezane uredbe, odločbe in sklepe. Minister s predpisi iz prvega odstavka določi tudi postopke, potrebne za realizacijo tega zakona oziroma pravil evropskega pravnega reda.
II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET
1. Proge
3. člen
(Delitev in kategorizacija prog)
(1)
Proge so po pomenu za železniški promet, po povezovalni nalogi v prostoru in po svojem gospodarskem pomenu glavne in regionalne.
(2)
Glede na največjo dovoljeno hitrost se proge delijo na proge za visoke hitrosti in na konvencionalne proge.
(3)
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kategorizacijo prog.
4. člen
(Sestavni deli proge)
Sestavni deli proge so:
-
spodnji in zgornji ustroj proge;
-
signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
-
stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
-
progovni del nivojskih in izvennivojskih križanj vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa;
-
stabilne naprave električne vleke;
-
progovni pas;
-
zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 Kv, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m;
-
službeni tiri.
5. člen
(Pogoji za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje prog)
(1)
Proge se morajo projektirati, graditi in vzdrževati, tako da:
-
je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost,
-
so upoštevane določbe tega zakonu, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti,
-
so upoštevana obvezna določila UIC,
-
so upoštevane ratificirane mednarodne pogodbe, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija,
-
so upoštevana pravila stroke,
-
ter da so upoštevani drugi pogoji, ki jih predpiše minister oziroma jih kot obvezne za države članice predpišejo pristojne institucije Evropske unije.
Posamezni elementi sestavnih delov proge se lahko vgradijo v progo in vključijo v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2)
Tehnične zahteve za proge in za sestavne dele proge predpiše minister s tehničnimi predpisi. Elementi sestavnih delov prog se štejejo za skladne z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, na katere se tehnični predpis sklicuje.
(3)
Tehnična specifikacija za proge in sestavne dele proge je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proga oziroma sestavni del proge, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(4)
Tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge izdaja minister kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele proge predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij in seznam slovenskih nacionalnih standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov prog, minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tehnične specifikacije so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet, slovenski nacionalni standardi pa pri organu, pristojnem za standardizacijo.
(5)
Minister s predpisom določi, za katere sestavne dele prog mora dobavitelj:
-
zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
-
zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
-
izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
-
zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(6)
Za predpisovanje tehničnih zahtev in ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodov se za elemente sestavnih delov prog smiselno uporabljajo določila predpisov o gradbenih proizvodih.
(7)
Poleg ugotavljanja skladnosti elementov sestavnih delov proge s predpisanimi tehničnimi zahtevami po določilih šestega odstavka tega člena je treba pri sestavnih delih prog, ki zagotavljajo varnost v železniškem prometu, ugotoviti združljivost elementov sestavnih delov prog z obstoječimi elementi, na katere se ti priključujejo ali vgrajujejo, njihovo varnost, zmogljivost in zanesljivost. Podzakonski predpisi, ki jih izdaja minister, morajo določiti, kateri sestavni deli prog zagotavljajo varnost železniškega prometa. Izpolnjevanje zahtev iz tega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Na podlagi pozitivnega mnenja komisije minister izda dovoljenje za vgradnjo v proge.
(8)
Za gradbene proizvode, ki so sestavni deli proge, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma tehničnega predpisa, ali če karakteristika tega sestavnega dela proge znatno odstopa od slovenskih standardov ali tehničnih predpisov, se za dajanje v uporabo lahko izda tehnično soglasje, če se s proizvodom zagotavlja večja varnost v železniškem prometu.
(9)
Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenih proizvodov, ki so namenjeni vgraditvi v progo ali v njene sestavne dele. Temeljiti mora na izpolnjevanju bistvenih zahtev za sestavne dele proge, za katere se uporablja. Tehnično soglasje podeli organ za tehnična soglasja po določilih predpisov o gradbenih proizvodih.
7. člen
(Vzdrževanje prog)
(1)
Proge in njihovi sestavni deli se morajo vzdrževati tako, da se zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovane in občasno pregledane.
(2)
Vzdrževanje iz prejšnjega odstavka obsega:
-
vzdrževalna dela, ki omogočajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost (manjša, redna popravila in dela, redni nadzor nad stanjem proge, izvajanje meritev posameznih elementov sestavnih delov proge, nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah – tekoče vzdrževanje);
-
vzdrževalna dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja (izvedba popravil ali zamenjav posameznih elementov sestavnih delov proge in drugih del, s katerimi se ne spreminja zmogljivost proge ali namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge in ne posega v konstrukcijo sestavnega dela proge – investicijsko vzdrževanje).
Vzdrževalna dela iz prejšnjih alinej se opravljajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.
(3)
Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, način in postopek rednega nadzora nad stanjem proge in njenih sestavnih delov ter roke izvedbe vzdrževalnih del na progah in njihovih sestavnih delih. Minister predpiše tudi postopek za začetek in dokončanje vzdrževalnih del, način in čas nadzora ter pregledovanja, način postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge ali sestavnih delov proge v redno obratovanje. Pri določanju rokov vzdrževanja mora upoštevati zahteve varnega železniškega prometa, navodila proizvajalca ter navodila stroke.
7.a člen
(Temeljni pogoji gradbenih elementov prog)
(1)
Gradbeni elementi prog morajo izpolnjevati naslednje temeljne pogoje:
1.
tirna širina mora pri novogradnjah znašati 1435 mm;
2.
polmer loka na odprti progi mora znašati najmanj 300 m, na glavnem prevoznem tiru prometnih mest pa najmanj 500 m; zunanja tirnica je lahko odvisno od polmera loka in od največje dovoljene progovne hitrosti nadvišana, vendar ne več kot 150 mm;
3.
vzdolžni nagib proge na odprti glavni progi je lahko največ 12,5 promila, izjemoma največ 17,5 promila, na odprti regionalni progi pa največ 25 promila;
4.
vzdolžni nagib tirov na postaji sme biti največ 1 promile, če je postaja v premi, in največ do 2,5 promila, če je postaja v krivini, odvisno od polmera krivine;
5.
medtirna razdalja na postaji mora biti najmanj 4,75 m, medtirna razdalja pri tirih, med katerimi so peroni, pa najmanj 6 m;
6.
medtirna razdalja na odprti dvotirni progi mora biti najmanj 4,2 m;
7.
glavne proge morajo biti usposobljene za osno obremenitev najmanj 22,5 t in dolžinsko obremenitev najmanj 8,0 t/m, regionalne proge pa za osno obremenitev najmanj 20,0 t in dolžinsko obremenitev najmanj 6,4 t/m.
(2)
Proge morajo izpolnjevati pogoje svetlega profila proge v skladu s pogoji iz prvega odstavka 5. člena.
8. člen
(Evidenca prog)
Pooblaščeni upravljavec mora o progah voditi evidenco in druge tehnične podatke, pomembne za varnost železniškega prometa, v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
9. člen
(Pogoji cepitve proge)
Proga se praviloma cepi na postaji. Izjemoma se proga ali tir lahko cepi na odprti progi ob pogojih predpisanega zavarovanja cepne kretnice in prometne signalizacije, določene s tem zakonom.
10. člen
(Medsebojna križanja prog)
Medsebojna križanja prog zunaj prometnih mest morajo biti izvennivojska.
11. člen
(Posegi v progovni in varovalni progovni pas)
(1)
V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave porabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
(3)
V varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(4)
Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
(5)
Upravljavec mora poslati izvod akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenemu upravljavcu, inšpekcijski službi, pristojni za železniški promet, in ministrstvu, pristojnemu za promet.
(6)
Pooblaščeni upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki neposredno vplivajo ali bi lahko vplivali na varen železniški promet, brez odlašanja obvestiti inšpekcijsko službo, pristojno za železniški promet.
(7)
Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
12. člen
(Izvajanje protipožarnih ukrepov)
(1)
Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.
(2)
Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, pooblaščeni upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
13. člen
(Medsebojna oddaljenost proge in ceste)
(1)
Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljevanju: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste.
(2)
Na hribovitih in težkih terenih, v soteskah in na drugih podobnih konfiguracijah terena sme biti razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m; pogoj pa je, da se svetli profili ceste in proge ne dotikajo in da je med njimi mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški promet, pri čemer mora biti proga najmanj 1 m nad cestiščem ceste.
(3)
Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestišče ceste postaviti varovalno ograjo.
15. člen
(Pogoji elektrifikacije prog)
(1)
Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.
(2)
Odstopanja od določbe prvega odstavka tega člena so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.
(3)
S predpisom, ki ga izda minister, se določijo pogoji projektiranja, gradnje in vzdrževanja stabilnih naprav električne vleke.
16. člen
(Varnostni ukrepi pri postavljanju naprav električnega omrežja)
(1)
Na mestih, na katerih so postavljene naprave električnega omrežja za vleko vlakov in obstaja nevarnost za življenje oseb, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2)
Na telekomunikacijskih in signalnovarnostnih napravah ali na delih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja, morajo biti izvedeni ukrepi za varstvo pred škodljivimi, nevarnimi in motilnimi električnimi vplivi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
17. člen
(Pogoji postavljanja kontaktnega vodnika)
Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m nad cestnim prehodom, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice. Z obeh strani cestnega prehoda morajo biti zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste.
18. člen
(Urejenost prostorov za potnike, dostopov do vlakov in prometnih mest)
(1)
Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov.
(2)
Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).
(3)
Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
(4)
Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.
(5)
Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.
(6)
Prometna mesta morajo imeti prostore, naprave in opremo, ki omogočajo izvajanje varnega železniškega prometa, in so v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
19. člen
(Gradnja nove proge in rekonstrukcija proge)
(1)
Gradnja nove proge in rekonstrukcija proge se izvede v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
(2)
Rekonstrukcija proge pomeni izvedbo tistih del s katerimi se izboljšajo njene prometno-tehniške in varnostne lastnosti in s katero se posega izven progovnega pasu obstoječih prog in v zemljišča izven obsega javne železniške infrastrukture. Za izvedbo rekonstrukcije je potrebna predhodna uskladitev s tistimi upravljavci objektov in naprav na, katere rekonstrukcija vpliva.
(3)
Pred začetkom gradnje nove proge ali rekonstrukcijo proge, ki je del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali velike hitrosti, mora investitor za takšna dela vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in o interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti predvidenih del.
(4)
Za dela iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi minister, pristojen za graditev, poskusno obratovanje na predlog komisije, ki je opravila tehnični pregled, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog in zahteve za zagotovitev varnosti v železniškem prometu.
20. člen
(Vzdrževalna dela v javno korist)
(1)
Vzdrževalna dela v javno korist so dela, ki se izvajajo zaradi izboljšanja prometno-tehnoloških in varnostnih lastnosti proge ali gradijo pomožni objekti na javni železniški infrastrukturi ali pomožni objekti za opravljanje javnih gospodarskih služb na področju železniškega prometa in s katerimi se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu oziroma v prostor zunaj zemljišč, namenjenih za gradnjo javne železniške infrastrukture.
(2)
Pri izvedbi del iz prejšnjega odstavka se z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega odvijanja železniškega prometa in večje zmogljivosti proge ter učinkovitejšega in uporabnikom prijaznejšega izvajanja gospodarskih javnih služb s področja železniškega prometa lahko:
-
izvedejo popravila ali zamenjave posameznih elementov sestavnih delov proge ter na ta način poveča zmogljivost proge ali spremeni namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge;
-
zamenjajo ali vgradijo na novo sestavni deli proge z elementi, ki sledijo napredku tehnike in se z njimi posega v konstrukcijo posameznega sestavnega dela proge;
-
gradijo pomožni objekti, ki predstavljajo del gospodarske javne infrastrukture vključno s stavbami namenjenimi vodenju železniškega prometa in postajališči ter peroni za potnike.
(3)
Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo le na podlagi ustrezne in revidirane dokumentacije, če ta zakon ali na njegovi podlagi sprejeti predpisi ne določajo drugače. Ustrezna dokumentacija za sestavne dele proge so izvedbeni načrti posameznih sestavnih delov proge. Postopek revizije načrtov vodi upravljavec.
(4)
Po opravljenem postopku revizije načrtov in pred začetkom vzdrževalnih del v javno korist na progah, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora upravljavec vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in zagotavljanju interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist.
(5)
Kakovost in usklajenost izvedenih vzdrževalnih del v javno korist z revidiranimi načrti preveri na osnovi izjave izvajalca o zaključku del komisija za tehnični pregled, ki jo imenuje minister.
(6)
Po opravljenem tehničnem pregledu komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero:
-
odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali
-
odredi poskusno obratovanje ali
-
zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavlja nevarno progo ali njen sestavni del, ali nevarnost za uporabnike, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti ali
-
izda uporabno dovoljenje.
(7)
Komisija predlaga ministru odreditev poskusnega obratovanja proge ali njenega sestavnega dela, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti:
-
skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog;
-
združljivosti proge ali njenih delov z drugimi sestavnimi deli proge;
-
da so izpolnjene zahteve varnosti v železniškem prometu;
-
zanesljivosti proge ali njenega sestavnega dela;
-
zmogljivosti proge ali njenega sestavnega dela.
(8)
Poskusno obratovanje proge oziroma njenega sestavnega dela lahko traja največ šest mesecev. Po preteku omenjenega roka je mogoče poskusno obratovanje na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.
(9)
Minister natančneje določi postopek in pogoje za začetek in dokončanje vzdrževalnega dela v javno korist ter način vključevanja oziroma postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge, sestavnih delov proge ali pomožnih objektov v redno obratovanje.
2. Križanja prog in cest
21. člen
(Izvennivojska križanja)
(1)
Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
(2)
Križanje proge s cesto, ki ni avtocesta, hitra cesta ali glavna cesta I. reda, mora biti izven nivoja, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7.000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
(3)
Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov.
21.a člen
(Novi nivojski prehod)
(1)
Nivojski prehodi se praviloma ne smejo graditi na razdalji manj kot 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda.
(2)
Nivojski prehod se lahko zgradi na regionalnih progah, če je promet po cesti srednji (povprečni letni dnevni promet je 250 vozil ali več ter manj od 2.500 vozil) in je promet vlakov po progi manjši kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa ter če je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h. Glede na hitrost vlakov se lahko določi manjša razdalja med nivojskimi prehodi kot je določena v prvem odstavku.
(3)
Pogoji iz drugega odstavka morajo biti zagotovljeni najmanj še 5 let po izgradnji nivojskega prehoda.
(4)
Ustreznost izpolnjevanja pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in njegovega zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister in jo sestavljajo predstavnik(i):
-
upravljavca;
-
pooblaščenega upravljavca;
-
investitorja;
-
inšpekcije, pristojne za železniški promet;
-
policijske uprave na območju katere bo prehod;
-
lokalne skupnosti na območju katere bo prehod.
(5)
Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
(6)
Na progah je dopustna gradnja začasnega nivojskega prehoda za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, ki ga določi komisija iz četrtega odstavka tega člena. Tak nivojski prehod je treba odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve in obratovanja začasnega nivojskega prehoda in potrebnih povezovalnih cest, nosi tisti, na čigar zahtevo je ta postavljen.
(7)
Minister natančneje določi pogoje iz drugega in šestega odstavka tega člena v predpisu iz 25. člena tega zakona.
22. člen
(Razmejitev obveznosti pri gradnji nadvoza, podvoza oziroma nivojskega prehoda)
Pri gradnji ceste ali proge krije stroške za graditev nadvoza, podvoza oziroma nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev naprav ter druge stroške, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, investitor nove proge oziroma ceste.
23. člen
(Vzdrževanje proge oziroma ceste na mestih izvennivojskih križanj)
(1)
Če je križanje ceste s progo izvedeno izvennivojsko s cestnim podvozom, je to objekt javne železniške infrastrukture. Vozišče skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami (razsvetljava, drenaža idr.), ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, vzdržuje upravljavec ceste.
(2)
Če je križanje ceste s progo izvennivojsko s cestnim nadvozom, je to cestni objekt. Proga pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, je objekt javne železniške infrastrukture.
24. člen
(Nivojski prehodi)
(1)
Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na urejenih in označenih prehodih.
(2)
Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred cestnimi vozili in pešci.
25. člen
(Zavarovanje nivojskih prehodov)
(1)
Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.
(2)
Z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi signali morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.
(3)
Natančnejše pogoje iz drugega in tretjega odstavka določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
26. člen
(Zagotavljanje preglednosti na nivojskem prehodu)
(1)
Upravljavec ceste mora zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo nivojski prehod.
(2)
V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.
27. člen
(Sprememba zavarovanja nivojskega prehoda v posledici spremembe prometne ureditve ali kategorizacije ceste)
Če je treba spremeniti način zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi sprememb, nastalih v zvezi z gradnjo, rekonstrukcijo ali drugimi deli na cesti, s prekategorizacijo ceste ali spremembo prometne ureditve, krije stroške takega zavarovanja upravljavec ceste.
28. člen
(Obveznost upravljavca, da vzdržuje nivojski prehod)
(1)
Nivojski prehod skupaj s cestiščem v širini treh metrov od osi skrajnih tirov je sestavni del proge.
(2)
Upravljavec vzdržuje nivojski prehod, tako da je zagotovljen varen železniški in cestni promet.
(3)
Cesto z obeh strani prehoda vzdržuje upravljavec ceste tako, da je zagotovljen varen železniški in cestni promet.
29. člen
(Razmejitev obveznosti pri vzdrževanju, obnovi in rekonstrukciji nivojskih prehodov)
(1)
Stroški v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali rekonstrukcijo nivojskih prehodov in progovne signalizacije bremenijo lastnika javne železniške infrastrukture.
(2)
Cestno prometno signalizacijo na nivojskem prehodu, ki opozarja udeležence cestnega prometa na ta prehod, postavlja in vzdržuje upravljavec ceste.
30. člen
(Izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)
(1)
Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.
(2)
Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.
(3)
Zaščitne višinske profile in prometne znake iz drugega odstavka tega člena mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.
3. Železniška vozila
31. člen
(Predpisi za projektiranje, izdelavo in vzdrževanje železniških vozil)
(1)
Železniška vozila ter deli in naprave, ki se vanje vgrajujejo, se morajo projektirati, izdelovati in vzdrževati ustrezno zahtevam varnega železniškega prometa, določenim v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, ki jih predpiše minister. Pri projektiranju, izdelovanju in vzdrževanju železniških vozil se morajo upoštevati obvezna določila UIC, pravila stroke in pogoji, določeni z zakonom in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija.
(2)
Železniška vozila ter deli in naprave, ki se vanje vgrajujejo, se smejo vključiti v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Minister s predpisom določi, za katera železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave mora dobavitelj, preden se začnejo uporabljati:
-
zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
-
izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
-
izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
-
zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(3)
Za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, ali znatno odstopajo od slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, se za dajanje v uporabo lahko izda slovensko tehnično soglasje.
(4)
Slovensko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti železniškega vozila in njegovih sestavnih delov in naprav za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave, za katere se uporablja. Slovensko tehnično soglasje določenemu železniškemu vozilu in njegovim sestavnim delom in napravam podeli organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je dal ustrezno dovoljenje minister. Organ za tehnična soglasja izdaja tehnična soglasja v skladu s pogoji in zahtevami, ki jih predpiše minister.
32. člen
(Tehnični predpisi in tehnične specifikacije za železniška vozila)
(1)
Minister izdaja tehnične predpise, s katerimi predpiše tehnične zahteve za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave. S tehničnim predpisom se lahko določi, da je železniško vozilo in njegovi sestavni deli in naprave v skladu z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam neobveznih standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje. S tehničnim predpisom se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave.
(2)
Tehnična specifikacija za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati železniško vozilo in njegovi sestavni deli in naprave, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(3)
Tehnične specifikacije za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave izdaja minister za promet kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet.
33. člen
(Tehnični pregledi železniških vozil in obratovalno dovoljenje)
(1)
Nova in rekonstruirana železniška vozila morajo biti pred izročitvijo v železniški promet tehnično pregledana.
(2)
Za rekonstrukcijo železniškega vozila se šteje predelava vozila, s katero se spreminjajo osnovne konstrukcijske in tehnične lastnosti vozila.
(3)
Za tehnični pregled novega ali rekonstruiranega železniškega vozila mora zaprositi njegov lastnik.
(4)
Na tehničnem pregledu se ugotovi, ali železniško vozilo in vanj vgrajeni deli in naprave izpolnjujejo pogoje za varen železniški promet.
(5)
Tehnični pregled opravljajo organizacije, ki jih pooblasti minister.
(6)
Organizacija iz prejšnjega odstavka mora imeti ustrezne poslovne prostore z urejenim prostorom za dovoz in odvoz železniških vozil, predpisano opremo in strokovno usposobljene delavce, ki morajo izpolnjevati pogoje strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti, kot so določeni za izvršilne železniške delavce.
(7)
Na podlagi poročila organizacije, ki je opravila tehnični pregled, izda minister obratovalno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje.
(8)
Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto.
(9)
Predpis, ki določa postopek tehničnega pregleda in njegov obseg, izda minister.
34. člen
(Pogoji za vožnjo železniških vozil)
(1)
Železniška vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom UIC.
(2)
Če železniška vozila ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko o vožnji po progah odloči minister, s tem da določi dodatne pogoje, ki bodo zagotavljali varnost v železniškem prometu.
35. člen
(Evidenca železniških vozil)
(1)
Železniška vozila, za katera je izdano obratovalno dovoljenje, morajo biti vpisana v evidenco železniških vozil, ki vsebuje vrsto, serijo, nosilnost, leto izdelave, evidenčno številko in druge tehnične podatke, odvisno od vrste vozila.
(2)
Evidenco in druge tehnične podatke o železniških vozilih, pomembne za varen železniški promet, vodi lastnik železniških vozil v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
36. člen
(Pogoji za železniška vozila in izredni prevozi)
(1)
Prazna ali naložena železniška vozila ne smejo presegati nakladalnega profila, predpisane kode proge ter dovoljenih osnih in dolžinskih obremenitev, ki jih za proge določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(2)
Prevoz z železniškimi vozili, ki ni v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, je izredni prevoz.
(3)
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(4)
Minister izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov.
37. člen
(Vzdrževanje in pregledi železniških vozil)
(1)
Železniška vozila se morajo vzdrževati v stanju, ki zagotavlja varen železniški promet.
(2)
Železniška vozila v železniškem prometu morajo biti vzdrževana, nadzorovana ter občasno pregledana.
(3)
Način vzdrževanja, roki občasnih pregledov in drugi pogoji, pomembni za uporabo železniških vozil v železniškem prometu, se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
38. člen
(Oprema železniških vozil z napravami za zaviranje)
(1)
Železniška vozila, razen progovnih vozičkov brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za samodejno zaviranje.
(2)
Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.
(3)
Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili.
(4)
Naprave za sprožanje zaviranja v sili na vozilih iz prejšnjega odstavka morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.
39. člen
(Oprema vlečnih vozil)