Odločba o oceni ustavnosti 9. člena, 2. točke prvega odstavka 25. člena, drugega odstavka 25. člena, četrtega in petega odstavka 27. člena, drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 32. člena, 36., 37. člena in 1. točke 39. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij in šestega odstavka 580. člena zakona o gospodarskih družbah niso v neskladju z ustavo

4672. Odločba o oceni ustavnosti 9. člena, 2. točke prvega odstavka 25. člena, drugega odstavka 25. člena, četrtega in petega odstavka 27. člena, drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 32. člena, 36., 37. člena in 1. točke 39. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij in šestega odstavka 580. člena zakona o gospodarskih družbah niso v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na pobudo družbe Kompas, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Drago Trbanc, odvetnik v Ljubljani in v postopku za preizkus pobud Gorazda Bavčerja iz Ingolstadta, ZR Nemčija in drugih, na seji dne 9. oktobra 2002

Člen 9, 2. točka prvega odstavka 25. člena, drugi odstavek 25. člena, drugi odstavek 29. člena, tretji odstavek 32. člena, 37. člen in 1. točka 39. člena, kolikor se nanaša na peti odstavek 580. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list, RS, št. 30/93, 29/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 45/01), zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) niso v neskladju z ustavo.

Šesti odstavek 580. člena zakona o gospodarskih družbah ter četrti in peti odstavek 27. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij se razveljavijo, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe.

Člen 36 zakona o finančnem poslovanju podjetij se razveljavi.

Druga točka izreka te odločbe je pravna podlaga za uveljavljanje regresnega zahtevka družbenikov, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, v razmerju do družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe.

Pobudniki izpodbijajo posamezne določbe zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod). Zatrjujejo, da so družbeniki že izbrisanih družb oziroma družbeniki družb, zoper katere še tečejo postopki izbrisa po ZFPPod. Kot je razvidno iz pobud, so bile nekatere družbe izbrisane zaradi neuskladitve z zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), druge pa iz razlogov, navedenih v 25. členu ZFPPod.

Prvo skupino pobudnikov tako predstavljajo pobudniki, ki so družbeniki družb, ki niso uskladile svojega osnovnega kapitala oziroma ustanovitvenih in drugih aktov do 31. 12. 1994, tj. do roka, določenega v ZGD. Zato naj bi registrska sodišča v skladu z ZFPPod navedene družbe izbrisala iz sodnega registra. Odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisanih družb naj bi bila po ZFPPod neomejena, po določbah ZGD pa naj bi družbeniki odgovarjali samo do višine osnovnega kapitala oziroma po mnenju nekaterih pobudnikov neomejeno samo za tiste obveznosti družbe, ki so nastale po datumu, ko bi se bila družba morala uskladiti po ZGD, tj. po 31. 12. 1994. Pobudniki navajajo, da ZFPPod v prvem odstavku 37. člena določa, da se brez likvidacije izbrišejo iz sodnega registra pravne osebe iz petega in šestega odstavka 580. člena ZGD, ki se do uveljavitve ZFPPod niso uskladile s prvim in drugim odstavkom 580. člena ZGD, v drugem odstavku 37. člena pa določa, da se za izbris iz sodnega registra brez likvidacije smiselno uporabljajo določbe tretjega poglavja ZFPPod. Tretje poglavje ZFPPod vsebuje v četrtem odstavku 27. člena določbo, po kateri se v primeru takšnega izbrisa in s tem prenehanja gospodarske družbe šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 394. členu ZGD. Z navedeno izjavo družbeniki prevzemajo odgovornost za vse obveznosti družbe. S tem je po mnenju pobudnic ZFPPod določil odgovornost ustanoviteljev za obveznosti z ZGD neusklajenih družb za nazaj, torej tudi za obveznosti, nastale do 31. 12. 1994. Uveljavljajo kršitev določb 2., 14., 23., 25., 33., 74., 153. in 155. člena ustave.

Posamezni pobudniki iz te skupine dodatno še navajajo:

Pobudnica družba Kompas predlaga oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. in drugega odstavka 37. člena ZFPPod, ki določa, da se za izbris družb, ki se niso uskladile z ZGD, uporablja 3. poglavje ZFPPod. Po njenem mnenju sta izpodbijani določbi v neskladju z 2. in s 155. členom ustave.

Pobudnik Gorazd Bavčer izpodbija četrti odstavek 27. člena, 37. člen in 1. točko 39. člena, kolikor se nanaša na peti odstavek 580. člena ZGD, ZFPPod. Navaja, da določbi 37. in 39. člena ZFPPod učinkujeta retroaktivno, saj je bila na podlagi petega odstavka 580. člena ZGD za družbe, ki se niso uskladile, predvidena likvidacija po uradni dolžnosti. Tako bi družba lahko prišla do poplačila svojih terjatev v likvidacijskem postopku, v katerem bi bila izterjava naložena likvidacijskem upravitelju; po izpodbijanih določbah pa družbeniki do poplačila terjatev ne morejo priti, ker je zakonodajalec uredil samo prenos obveznosti, ne pa tudi prenosa terjatev, s čimer smiselno izpodbija tudi 36. člen ZFPPod. S tem so po mnenju pobudnika podane kršitve 23. člena (pravica do sodnega varstva), 14. člena (načelo enakosti pred zakonom) in 155. člena (prepoved povratne veljave pravnih predpisov) ustave.

Pobudnik Drago Krištof izpodbija četrti odstavek 27. člena in drugi odstavek 37. člena ZFPPod. Navaja, da se četrti odstavek 27. člena ZFPPod sklicuje na prvi odstavek 394. člena ZGD, ki velja le za delniške družbe, ne pa tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Izpodbijane določbe naj bi učinkovale retroaktivno (kršitev 155. člena ustave).

Pobudnika Jože Tompa in Daniel Petričevič izpodbijata četrti odstavek 27. člena ZFPPod, pobudnica družba Jadran pa tudi peti odstavek 27. člena ZFPPod. Navajajo, da so kot bivši soustanovitelji družb zavezani poravnati obveznost teh družb, ki so bile izbrisane na podlagi ZFPPod. Pobudnice zatrjujejo kršitev 155. člena ustave (prepoved povratne veljave pravnih aktov).

Pobudniki Drago Petek, Branko Petek in Stanko Kranjc izpodbijajo četrti odstavek 27. člena ZFPPod. Navajajo, da izjava o prevzemu obveznosti iz 394. člena ZGD pomeni poseben način prevzema dolga, za katerega pa v nasprotju z običajnim civilnopravnim prevzemom dolga ni potrebno soglasje upnika. Niti po zakonu o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR, zdaj Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 33/01 – OZ) niti po ZGD naj ne bi bil možen prevzem dolga brez izrecne izjave volje novega dolžnika. Zato naj bi takšna ureditev pomenila kršitev 33. člena ustave. S tem, ko je za družbenike družb iz 2. poglavja ZFPPod predpisal omejitev odgovornosti, za tiste družbenike družb, ki so izbrisane po 3. poglavju ZFPPod, pa je določil neomejeno odgovornost, je zakonodajalec kršil načela pravne države (2. člen ustave). Ker je z ZFPPod brez utemeljenega razloga uredil delovanje gospodarskih družb in odgovornost družbenikov drugače, kot sta urejeni z ZGD, je kršil tudi 74. člen (svoboda podjetništva) in 155. člen ustave (prepoved retroaktivnosti) ter 1. člen Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju: EKČP).

Pobudnik Branko Šivec izpodbija 27. člen ZFPPod. Navaja, da je največji družbenik šel v stečaj, nekaj družbenikov pa je izstopilo iz družbe že pred izbrisom družbe iz sodnega registra. Zatrjuje, da odgovornost družbenika in zakonska domneva glede dane izjave iz 394. člena ZGD posegata v svobodno gospodarsko pobudo (74. člen ustave). ZFPPod tudi neenako obravnava družbenike in delničarje; za delničarje namreč zadošča, da predložijo notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so plačane vse obveznosti družbe, urejena vsa razmerja z delavci in prevzete vse preostale obveznosti družbe.

Pobudnik Milan Železnik izpodbija četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod. Zatrjuje, da določitev solidarne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe pomeni kršitev 2. in 155. člena ustave. Navaja, da družbeniki niso sodelovali v sodnih postopkih (niti niso imeli te možnosti), ki so se vodili zoper družbo. Ker družba ni poslovala, tudi ni vlagala ugovorov zoper izvršilne naloge, ki so tako postali pravnomočni. Sedaj pa naj bi za obveznosti družbe odgovarjali njeni družbeniki. Družba tudi ni sprožala postopkov zoper svoje dolžnike, saj je šlo v večini primerov za nedelujoče subjekte brez premoženja; družba namreč ni mogla predvideti, da bodo nekoč za te obveznosti odgovarjali njeni družbeniki. Če bi družbeniki vedeli, da bodo odgovorni za obveznosti družbe, bi takšne obveznosti poravnali že prej, sedaj pa zamudne obresti kar nekajkrat presegajo glavnico in ogrožajo njihov osebni status.

Pobudnik dr. Šime Ivanjko izpodbija četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod. Navaja, da so razen enega vsi ostali družbeniki izstopili iz družbe, izstopa družbenikov pa poslovodja družbe (družbeniki te pravne možnosti namreč nimajo) ni izpeljal v sodnem registru. Zato naj ne bi imel pravnih možnosti varovati svojih pravic. S tem pa mu je bila onemogočena svobodna izključitev iz podjetništva. Izpodbijana ureditev temelji na fikciji, da so družbeniki podpisali izjavo o prevzemu odgovornosti, s čimer po mnenju pobudnika posega v podjetniško svobodo (74. člen ustave) in krši načela pravne države (2. člen ustave). Če je zakonodajalec ustvaril navedeno fikcijo, potem bi moral družbenikom omogočiti sodelovanje v postopku izbrisa družbe z osebnim obvestilom in jim tako dati možnost, da preprečijo nastanek posledic na podlagi navedene ureditve (25. člen ustave). Družbeniki so sicer imeli možnost vložiti pritožbo zoper objavo v Uradnem listu RS, vendar pa odločanje o individualnih obveznostih ne more temeljiti na objavi v Uradnem listu RS, ki ima značaj navadnega obvestila sodišča. Poleg tega pa pobudnik v času začetka postopka za izbris družbe sploh ni bil več družbenik in torej ne bi mogel vložiti pritožbe zoper objavo svojega imena kot ustanovitelja. Sodišče bi moralo v skladu z ZFPPod objaviti imena družbenikov, ne pa ustanoviteljev, saj pogosto ne gre za iste subjekte. S tem je po mnenju pobudnika kršena pravica do pravnega sredstva (25. člen ustave).

Navaja tudi, da so bila sodišča na podlagi petega odstavka 580. člena ZGD dolžna izbrisati družbo po uradni dolžnosti po postopku likvidacije oziroma po postopku stečaja. Po mnenju pobudnika je ureditev po šestem odstavku 580. člena ZGD v neskladju z ustavo iz enakih razlogov, kot sedanja, vendar je takrat zakonodajalec predvidel takojšnjo likvidacijo družbe, ki pa je sodišča niso izpeljala, s čimer je podana odgovornost države. Zaradi vsega navedenega naj bi izpodbijana ureditev kršila načelo prepovedi retroaktivnosti (155. člen ustave).

Vpisi podatkov o gospodarskih družbah v sodni register so po navedbah pobudnika lahko konstitutivne ali deklaratorne narave. Vpisi zastopnika družbe in spremembe družbenikov po ZGD naj bi bili deklaratorne narave. zakonodajalec pa je z izpodbijano ureditvijo vpis oziroma izbris družbenika opredelil kot konstitutivni element, saj je določil, da veljajo premoženjske posledice prevzema odgovornosti samo za tiste družbenike, ki so evidentirani v sodnem registru, in to ne glede na to, ali so tudi dejansko družbeniki. Sporne določbe ZFPPod po njegovem mnenju negirajo tudi temeljno načelo ločenosti družbe in družbenika pri kapitalski družbi. Zaradi navedenega takšna ureditev krši tako načelo notranje usklajenosti pravnih predpisov kot načelo usklajenosti zakonov z načeli mednarodnega prava (153. člen ustave). Z odgovornostjo družbenika za plačilo tujih obveznosti pa naj bi bil podan tudi poseg v zasebno lastnino (33. člen ustave).

Tudi pobudniki Anton Brodschneider, Robert Hvalec, Srečo Selinšek in družba TPS izpodbijajo četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, pri čemer se v svojih pobudah v celoti sklicujejo na navedbe, vsebovane v pobudi pobudnika dr. Šimeta Ivanjka.

Pobudnik Marjan Habič izpodbija četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod. Navaja, da je tako kot številni drugi državljani lastniške certifikate vložil v delniško družbo, v kateri pa kot manjšinski delničar ni imel nobenega vpliva na njeno poslovanje. Podobno kot drugi pobudniki zatrjuje kršitev 2., 23., 25., 33., 74., 153. in 155. člena ustave.

Pobudnik Marjan Pirc izpodbija četrti odstavek 27. člena in drugi odstavek 37. člena ZFPPod ter šesti odstavek 580. člena ZGD. Podobno kot drugi pobudniki utemeljuje kršitev 2., 23., 25.,33., 153. in 155. člena ustave.

Pobudnik Janez Gradišar izpodbija peti odstavek 27. člena ZFPPod in prvi odstavek 394. člena ZGD. Iz navedb, ki se nanašajo na prvi odstavek 394. člena ZGD, izhaja, da kot neustavno izpodbija določitev fikcije glede izjave družbenikov o prevzemu obveznosti družbe, s čimer pobudnik dejansko izpodbija četrti odstavek 27. člena ZFPPod. Neustavnost izpodbijanih določb utemeljuje podobno kot ostali pobudniki.

Pobudnik Helsinški monitor in Neva Miklavčič Predan v svojem imenu ter kot pooblaščenca pobudnikov Franca Petka in drugih izpodbijata četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod. Navajata primer petnajstih delničarjev delniške družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra in katere delničarji odgovarjajo za obveznosti te družbe. Eden izmed delničarjev je kot nagrado ob upokojitvi prejel delnice izbrisane družbe; na podlagi izpodbijanega predpisa pa mu je bilo za poplačilo dolgov delniške družbe s sklepom o izvršbi poseženo na njegovo pokojnino. Izpodbijana ureditev zato krši ZGD, mednarodno korporacijsko pravo in 2., 8., 14., 25., 33., 67., 74., 153. in 155. člen ustave. Kasneje so k vloženi pobudi pristopili še Ivanka Kristan iz Ljubljane, Anton Žulič iz Kostanjevice na Krki in Nevenka Lekan iz Ljubljane, vsi družbeniki družb z omejeno odgovornostjo, ki so bile izbrisane iz sodnega registra.

Drugo skupino pobudnikov predstavljajo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, družba Unipoint ter France Grašič, Tanja Bordon in Dejan Šajn. Ti pobudniki so družbeniki družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra oziroma so še v postopku izbrisa iz razloga po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZFPPod. ZFPPod naj bi tudi za te družbenike določal enako sankcijo, tj. neomejeno solidarno odgovornost za obveznosti družbe. Navedeni pobudniki smiselno enako kot pobudniki iz 2. in 3. točke te obrazložitve utemeljujejo neustavnost izpodbijane ureditve.

Dodatno ta skupina pobudnikov še navaja:

Pobudnica Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sicer izpodbija celotno 3. poglavje ZFPPod (23. do 36. člen ZFPPod). Iz njene pobude, v kateri smiselno enako kot ostali pobudniki navaja, da je bila soustanoviteljca družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila po zakonu izbrisana, pa izhaja, da zatrjuje neustavnost tistih določb ZFPPod, ki določajo, da se sklep o začetku postopka izbrisa in sklep o izbrisu vročita družbi in ne družbenikom (drugi odstavek 29. člena in tretji odstavek 32. člena ZFPPod) ter četrti odstavek 27. člena ZFPPod, ki določa neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Glede slednjega še navaja, da bodo tako odgovorni le tisti družbeniki, ki imajo sedež in premoženje v Sloveniji; izvršba na premoženje tujih družbenikov v tujini pa ni mogoča oziroma slovenska sodišča zanjo niso pristojna. Tako naj bi bil tuj družbenik izvzet iz izvršbe. Navaja tudi, da je bil zakon sprejet po hitrem postopku, zaradi česar je bil postopek nezakonit. Zatrjuje kršitev 2.,14., 74. in 155. člena ustave.

Pobudnik Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije prav tako izpodbija celoten zakon, pri čemer utemeljuje pobudo le glede četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod. Navaja, da je bil družbenik družbe, ki je bila kasneje izbrisana. Dodatno navaja, da so na podlagi izpodbijanih določb solidarni dolžniki postali tudi delavci, ki so postali družbeniki družb zaradi premalo izplačanih plač na podlagi zadolžnic; te so jim bile izdane s strani delodajalcev na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. – ZLPP). Zatrjuje tudi številne kršitve v postopku sprejemanja zakona in kršitev Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93 in nasl. – v nadaljevanju: PoDZ), zaradi česar naj bi bil postopek sprejemanja zakona nezakonit, kršena pa naj bi bila tudi druga alinea 97. člena ustave in načela pravne države (2. člen ustave).

Družba Unipoint in France Grašič izpodbijata 9. člen ZFPPod, ki določa obveznost uprave, da spremlja in obvladuje tveganja družbe, in 25. člen ZFPPod. Navedeni določbi ZFPPod po njunem mnenju kršita 67. in 74. člen ustave ter splošna načela mednarodnega prava.

Tanja Bordon izpodbija četrti odstavek 27. člena, drugi odstavek 29. člena in tretji odstavek 32. člena ZFPPod. Navaja, da je imela 1% delež v družbi, ki je bila izbrisana iz razlogov po 25. členu ZFPPod. Pobudnica v družbi ni imela pooblastil za zastopanje in poslovodenje, glede na višino deleža v družbi pa ni imela niti možnosti uveljavljanja pravic kot manjšinski družbenik. Odločba sodišča o izbrisu družbe ji ni bila vročena, zato tudi ni mogla vložiti ugovora zoper navedeni sklep; družba naj bi namreč posedovala premoženje. Navaja kršitev 2., 14., 22., 33., 74. in 155. člena ustave.

Dejan Šajn navaja, da je edini družbenik družbe, zoper katero teče postopek izbrisa iz razloga po 25. členu ZFPPod. Zoper sklep o izbrisu je vložil ugovor, ki je bil zavrnjen, o pritožbi pa še ni bilo odločeno. Kot nedovoljen (zaradi litispendence) je bil zavržen tudi njegov predlog za uvedbo stečajnega postopka. Dajanje prednosti postopku izbrisa pred stečajnim postopkom je po mnenju pobudnika v nasprotju z namenom ZFPPod in krši načelo enakosti pred zakonom. Izbris družbe brez predhodno opravljenega postopka likvidacije družbe oziroma skrajšanega postopka prenehanja družbe naj bi bil tudi v nasprotju z ZGD in z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZPPSL). Prevzem obveznosti bi bilo po mnenju pobudnika mogoče naložiti družbeniku izbrisane družbe le z morebitno prevzetim premoženjem družbe po njenem izbrisu. Tako pa naj bi morebitno premoženje družbe ostalo brez lastnika. Uveljavlja kršitev 2., 14., 22., 33., 74. in 155. člena ustave.

Na pobude pobudnikov je odgovoril državni zbor, o njih pa je posredovala mnenje tudi vlada. Državni zbor navaja, da je ureditev izbrisa družb po ZFPPod nadomestila prej določeno likvidacijo po uradni dolžnosti iz petega odstavka 580. člena ZGD ter nekaj časa obstoječo ureditev stečaja po uradni dolžnosti. Namen ureditve naj bi bil ustvariti podlage za prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez predhodnega postopka likvidacije in v postopku izbrisa zavarovati pravne interese upnikov in družbenikov oziroma delničarjev s pravnimi sredstvi. Predlog zakona se je opiral na podatke, da kar okrog 92% (tj. okrog 6 000) vseh pravnih oseb, ki imajo račun blokiran več kot eno leto, v resnici sploh ne posluje in tudi nima nikakršnega premoženja. Podobno je veljalo tudi za pravne osebe iz 580. in 583. člena ZGD; teh pravnih oseb naj bi bilo okrog 4 000. Večina jih prav tako ni imela premoženja, nekatere pa sploh niso pričele poslovati.

Državni zbor nadalje navaja, da je ZFPPOd določil pravno nasledstvo zaradi varovanja interesov upnikov družbe, vendar pa naj bi po analogiji veljalo pravno nasledstvo tudi za primere, ko družba uveljavlja terjatve. Prav tako ni mogoče šteti, da bi odgovornost družbenikov na podlagi 580. člena ZGD veljala le za določeno obdobje, tj. le za obdobje od preteka roka za uskladitev z ZGD do trenutka likvidacije. Zavrača tudi navedbe pobudnikov, da naj bi bili z izpodbijano ureditvijo kršeni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva.

Glede določitve fikcije, da so družbeniki podali izjavo po 394. členu ZGD, navaja, da se s tem res posega v avtonomijo obligacijskih in korporacijskih razmerij, vendar pa je takšen poseg utemeljen s pravicami tretjih. Fikcija odgovornosti bo predstavljala pravno podlago za plačilo iz osebnega premoženja družbenika le, če ta ne bo s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot družbenik, poskrbel, da bo družba poslovala v skladu z veljavno zakonodajo in tudi poravnavala svoje obveznosti, oziroma če ne bo v primeru prezadolženosti poskrbel za stečaj družbe.

Izpodbijana ureditev naj ne bi posegla v načelo usklajenosti z mednarodnim pravom, še posebej ne z direktivami Evropske unije. Mednarodno pravo, kateremu je Slovenija zavezana, ne prepoveduje ukrepov, kot jih določa 27. člen ZFPPod. Direktive Evropske unije pa Slovenija še ni dolžna uporabljati, niti jih ne sme uporabljati, saj še niso del njenega pravnega sistema. Poleg tega pa nobena direktiva ne prepoveduje državam članicam unije, da bi uredile vprašanja odgovornosti družbenikov tako, kot je to storila Slovenija.

Glede postopka sprejemanja zakona pa državni zbor navaja, da v vsakem primeru posebej presoja, ali so podani razlogi za obravnavo predloga zakona po hitrem postopku. Samo dejstvo, da državni svet k predlogu zakona ni posredoval svojega mnenja, pa na pravilnost postopka sprejemanja ne vpliva. Državni svet naj bi v konkretnem postopku imel dovolj časa, da bi posredoval svoje mnenje, pa tega ni storil; sicer pa naj bi bila to njegova pravica in ne dolžnost.

Vlada je v svojem mnenju zavrnila očitke pobudnikov glede zatrjevanih kršitev ustave. Meni, da je potrebno določbo šestega odstavka 580. člena ZGD razlagati tako, da družbeniki odgovarjajo upnikom za vse obveznosti družbe kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma podjetnik. Družbeniki oziroma delničarji izbrisanih družb so imeli na voljo določeno časovno obdobje, da bi se uskladili z ZGD. Ker navedenega niso storili, ob tem pa tudi niso predlagali postopka za prenehanje družbe (na primer likvidacije po rednem ali skrajšanem postopku, stečajnega postopka), jih je doletela sankcija osebne odgovornosti za obveznosti družbe. Po vsebini naj bi šlo za spregled pravne osebnosti. Če družbenik ali delničar opusti potrebno skrbnost in dopusti, da njegova družba posluje nezakonito in ne poravnava svojih obveznosti, je dolžan ukrepati in zagotoviti plačilno sposobnost svoje družbe oziroma predlagati stečaj. Kdor ne ravna s takšno skrbnostjo, mora prevzeti odgovornost za takšno ravnanje. Ustavno načelo pravne države je torej z izpodbijanimi določbami varovano, ne pa kršeno.

Ustavno sodišče je glede na nekatere nove navedbe v pobudi dr. Šimeta Ivanjka poslalo državnemu zboru in vladi tudi to pobudo. Nanjo je dala mnenje vlada, ki v celoti zavrača pobudnikove navedbe. Pobudnik, ki je izstopil iz družbe, bi bil lahko, če tega ni storil poslovodja družbe, s tožbo na ugotovitev, da ni več družbenik, uredil svoj status v družbi. Vlada nadalje navaja, da se v skladu s tretjim odstavkom 8. člena zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZSReg) tudi nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov, ki so vpisani v sodni register. Glede na to, da je bil pobudnik v sodni register še vedno vpisan kot ustanovitelj in družbenik družbe, je po mnenju vlade lahko pričakoval in je moral pričakovati, da ga bodo zadele posledice postopka izbrisa družbe po ZFPPod.

Tudi očitke pobudnika glede samega postopka po ZFPPod Vlada zavrača in navaja, da določbo glede vsebine objave v Uradnem listu RS vsebuje tretji odstavek 35. člena ZFPPod, katerega pa pobudnik izrecno ne izpodbija. Po mnenju vlade tudi ne gre za poseg v 74. člen ustave. Izpodbijana ureditev naj bi iz podjetništva izključila osebe (družbenike), ki se niso hotele izključiti same kljub dejstvu, da pravne osebe, ki so jih ustanovile z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti (podjetništva), niso poslovale. Družbeniki izbrisanih družb so opustili svojo obveznost, da v skladu s temeljnimi načeli obligacijskega prava, kot je načelo dobre vere in poštenja, poskrbijo za zaključek poslovanja družbe, ki izpolnjuje pogoje za izbris iz sodnega registra po ZFPPod: da torej uvedejo postopek likvidacije ali stečaja, odvisno od vrednosti premoženja (dolgov in obveznosti) družbe. Vlada poudarja, da bi se s pravočasno uvedbo postopka likvidacije oziroma stečaja lahko družbeniki izognili posledicam postopka izbrisa družb po ZFPPod.

V dopolnitvi mnenja na kasneje vložene pobude vlada dodatno navaja, da družba, ki ne izpolnjuje nalog iz 25. člena ZFPPod, ker v dveh poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, oziroma ker neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa z opustitvijo navedenega ravnanja, izkazuje, da dejansko ne posluje, in da je družba, ki obstoji zgolj na papirju. Ker iz sodnega registra ni razvidna boniteta podjetja, takšna družba predstavlja nevarnost za tiste upnike, ki z njo poslujejo. Ker nima premoženja oziroma denarnih sredstev, ni sposobna izpolniti svojih obveznosti.

Vlada tudi navaja, da daje zakonodaja družbenikom na izbiro več načinov oziroma postopkov, da prostovoljno izstopijo iz družbe oziroma da zagotovijo prenehanje družbe, ki ne posluje (izstop družbenika iz družbe po ZGD, redni postopek prenehanja družbe iz razloga po 371. členu ZGD,1 prenehanje družbe po skrajšanem postopku, uvedba stečajnega postopka). Družbeniki tudi odločajo o sprejetju letne bilance stanja in izkaza uspeha in o razdelitvi dobička; o postavitvi in odpoklicu poslovodij ter o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij; poslovodja je tudi dolžan družbenike obveščati o vseh ključnih vprašanjih poslovanja družbe kot tudi o tem, da je bil zoper družbo izdan sklep o začetku postopka izbrisa. Vse to potrjuje, da imajo družbeniki možnost biti seznanjeni s poslovanjem družbe in lahko ustrezno reagirajo. Če ZFPPod ne bi imel določbe o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe v primeru izbrisa družbe, bi upniki izgubili pravico zahtevati izpolnitev njihovih terjatev.

Pobudniki družbi Jadran in TPS, Jože Tompa, Daniel Petričevič, Drago Petek, Branko Petek in Stanko Kranjc, Milan Železnik, dr. Šime Ivanjko, Anton Brodschneider, Robert Hvalec, Srečko Selinšek, družba TPS, Zveza svobodnih sindikatov, Tanja Bordon, Dejan Šajn, Helsinški monitor Slovenije in Neva Miklavčič Predan v svojem imenu ter kot pooblaščenca pobudnikov Franca Petka in drugih ter Marjan Pirc so predlagali, naj ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod, pobudnica Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa je predlagala začasno zadržanje izvrševanja celotnega 3. poglavja ZFPPod (23. do 36. člen). Navajajo, da na podlagi izpodbijanih določb ZFPPod tečejo izvršilni postopki in da je ogroženo njihovo osebno premoženje oziroma premoženje družb.

Pobudo družbe Kompas je ustavno sodišče sprejelo s sklepom št. U-I-135/00 z dne 26. 10. 2000. Pobudnica izpodbija četrti odstavek 27. člena in drugi odstavek 37. člena ZFPPod. Ker je ob sprejemu pobude ustavno sodišče ocenilo, da izpodbijanega drugega odstavka 37. člena ZFPPod ne bo mogoče presojati samostojno, je na podlagi 30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) z istim sklepom začelo postopek še za oceno ustavnosti preostalih določb 37. člena ZFPPod. S sklepom št. U-I-135/00 z dne 23. 5. 2002 je na podlagi 39. člena ZUstS do končne odločitve zadržalo izvrševanje določb 3. poglavja ZFPPod ter določilo način izvršitve sklepa.

Po določbi 24. člena ZUstS lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, če izkaže pravni interes. Ta je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi ustavnega sodišča neposreden in konkreten: z morebitno razveljavitvijo predpisa se mora pobudnikov pravni položaj izboljšati. Za odločitev o obstoju pravnega interesa, od katerega je odvisen tudi obseg presoje, je moralo ustavno sodišče najprej ugotoviti, ali izpodbijane določbe četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod glede odgovornosti družbenikov sploh urejajo pravni položaj vseh pobudnikov. Upoštevati je namreč treba: