ZZZRO – Zakon o začasni zaščiti razseljenih...

2839. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO)

Razglašam Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2005.

001-22-51/05

Ljubljana, dne 30. junija 2005.

dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB (ZZZRO)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uvodna določba)

Ta zakon ureja uvedbo, trajanje in prenehanje začasne zaščite razseljenih oseb (v nadaljnjem besedilu: začasna zaščita), pogoje in postopke za pridobitev in prenehanje začasne zaščite ter pravice in obveznosti oseb z začasno zaščito v skladu z Direktivo Sveta Evropske unije 2001/55/ES z dne 20. 7. 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj med državami članicami pri sprejemanju takšnih oseb in ustreznih posledic (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 12).

2. člen

(pravica do začasne zaščite)

(1)

V primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila prošenj za azil, Republika Slovenija nudi začasno zaščito v skladu s pogoji in postopki, določenimi s tem zakonom.

(2)

Začasna zaščita se lahko dodeli razseljenim osebam, ki se ne morejo varno in trajno vrniti v državo ali regijo izvora zaradi vojne in njej podobnih razmer, oboroženih spopadov, okupacije ali množičnih kršitev človekovih pravic, zaradi česar je ogroženo njihovo življenje ali telo ali so žrtve sistematičnega ali splošnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

"začasna zaščita" pomeni izredni postopek, ki v primeru množičnega prihoda ali neizbežnega množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo, zagotavlja takojšnjo začasno zaščito takšnim osebam, zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmožen obravnavati prihoda brez neželenih učinkov na njegovo uspešno delovanje v korist omenjenih oseb in drugih oseb, ki prosijo za zaščito;

2.

"množični prihod" pomeni prihod večjega števila razseljenih oseb, ki prihajajo iz posamezne tretje države ali regije, če je njihov prihod v Republiko Slovenijo spontan ali organiziran;

3.

"razseljene osebe" so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so morale zapustiti svojo matično državo ali regijo ali so bile evakuirane, zlasti na poziv mednarodnih organizacij, in ki se ne morejo varno in trajno vrniti zaradi prevladujočega stanja v tej državi ali regiji in se lahko štejejo med tiste osebe iz Konvencije o statusu beguncev ali drugih predpisov, ki omogočajo mednarodno zaščito, zlasti:

-

osebe, ki so pribežale z območij oboroženih konfliktov ali endemičnega nasilja;

-

zelo ogrožene osebe ali tiste, ki so že bile žrtve sistematičnega ali splošnega kršenja njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

4.

"ranljive skupine oseb" so osebe s posebnimi potrebami, zlasti mladoletne osebe brez spremstva, invalidne osebe, starejši, nosečnice, ženske brez spremstva, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve spolnih zlorab ter žrtve mučenja ali organiziranega nasilja;

5.

"mladoletna oseba brez spremstva" je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let, ki nima zakonitega zastopnika ali skrbnika;

6.

"hudo kaznivo dejanje nepolitične narave" je kaznivo dejanje, ki je nepolitične narave, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let.

4. člen

(načelo nevračanja)

Izgon ali vrnitev osebe v državo, kjer bi bilo ogroženo njeno življenje ali telo zaradi njene rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi bila lahko izpostavljena mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kazni, ni dovoljen.

5. člen

(neupravičenost pridobitve začasne zaščite)

(1)

Začasne zaščite ne more pridobiti oseba, pri kateri obstajajo utemeljeni razlogi za sum:

-

da je storila kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, določeno v Kazenskem zakoniku;

-

da je storila hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj Republike Slovenije, preden je bila sprejeta v državo kot prosilec za začasno zaščito;

-

da je storila kaznivo dejanje, ki je v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov ter drugimi obvezujočimi mednarodnimi pogodbami, ki izvršujejo te cilje in načela;

-

da ogroža ustavno ureditev Republike Slovenije.

(2)

Začasne zaščite tudi ne more pridobiti oseba, ki je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, in obsodba še ni izbrisana.

6. člen

(prenehanje in odvzem začasne zaščite)

(1)

Začasna zaščita preneha:

-

če je oseba pridobila dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ali državljanstvo Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo področje tujcev, azila in državljanstva;

-

če je oseba pridobila državljanstvo tretje države in uživa njeno zaščito;

-

če je oseba pridobila status begunca, dovoljenje za prebivanje ali začasno zaščito v tretji državi;

-

če se oseba z začasno zaščito na podlagi njene privolitve premesti v drugo državo članico Evropske unije.

(2)

Začasna zaščita ne preneha osebi, ki v času trajanja začasne zaščite poskuša nezakonito vstopiti ali ostati na ozemlju druge države članice Evropske unije, razen če s sporazumom med državami članicami Evropske unije ni določeno drugače.

(3)

Začasna zaščita se odvzame:

-

če to terjajo razlogi javnega reda in miru;

-

če oseba zavrača izpolnjevanje pravnomočnih ali izvršljivih odločitev državnih organov;

-

če se ugotovi, da je oseba z začasno zaščito v postopku pridobitve začasne zaščite navedla neresnična dejstva;

-

če se ugotovi eno izmed dejstev, navedenih v prejšnjem členu tega zakona, ko je oseba že pridobila začasno zaščito.

7. člen

(vstop v Republiko Slovenijo)

(1)

Oseba iz 2. člena tega zakona, ki v času trajanja začasne zaščite in dokler število oseb, določeno v sklepu Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) iz 10. člena tega zakona, ni doseženo, nezakonito vstopi v Republiko Slovenijo, lahko pri pristojnem organu zaprosi za začasno zaščito, če to stori v treh dneh po vstopu v Republiko Slovenijo.

(2)

Oseba, ki vstopi v Republiko Slovenijo izven mejnega prehoda ali v nasprotju z namembnostjo mejnega prehoda in pri pristojnem organu v roku iz prejšnjega odstavka zaprosi za začasno zaščito, ne stori prekrška iz zakona, ki ureja nadzor državne meje.

(3)

Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za notranje zadeve, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, izda navodilo o postopku in načinu ravnanja z osebami iz prejšnjega odstavka.

8. člen

(možnost vložitve prošnje za azil)

(1)

Osebe z začasno zaščito lahko med trajanjem ali po prenehanju začasne zaščite zaprosijo za azil.

(2)

Prošnja za azil, ki ni bila rešena pred iztekom začasne zaščite, se reši po izteku te zaščite. Do dokončne odločitve o prošnji za azil se za takšno osebo uporabljajo predpisi, ki urejajo področje azila.

(3)

Oseba, ki ji je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena, lahko ponovno zaprosi za začasno zaščito, ne glede na to, ali je število oseb, določeno v sklepu vlade iz 10. člena tega zakona, doseženo, vendar najdalj za obdobje, kot ga določa sklep vlade iz 10. člena tega zakona.

9. člen

(sodelovanje z drugimi državami članicami Evropske unije in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce)

(1)

Republika Slovenija sodeluje z drugimi državami članicami Evropske unije v zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na začasno zaščito, zlasti pa jih obvešča o številu oseb z začasno zaščito in nastanitvenih zmogljivostih za sprejem razseljenih oseb v Republiki Sloveniji ter z njimi sodeluje v postopkih premestitve oseb z začasno zaščito.

(2)

Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji morajo v zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na osebe z začasno zaščito, sodelovati z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (v nadaljnjem besedilu: UNHCR) in mu nuditi potrebno pomoč pri uresničevanju njegovih nalog.

(3)

Pristojni organi Republike Slovenije redno seznanjajo UNHCR o:

-

številu in stanju oseb z začasno zaščito;

-

nastanitvenih zmogljivostih za nastanitev oseb z začasno zaščito;

-

zahtevkih za premestitev oseb z začasno zaščito;

-

izvajanju tega zakona in konvencij ter drugih mednarodnih predpisov v zvezi z osebami z začasno zaščito;

-

predpisih, ki so v pripravi za osebe z začasno zaščito.

(4)

Pristojni organi v okviru rednih posvetovanj z UNHCR in drugimi mednarodnimi organizacijami izmenjujejo mnenja, stališča in predloge o vprašanjih, ki se nanašajo na začasno zaščito, še zlasti glede njene uvedbe in prenehanja.

II. UVEDBA, TRAJANJE IN PRENEHANJE ZAČASNE ZAŠČITE

10. člen

(uvedba začasne zaščite)

(1)

Ko Svet Evropske unije ugotovi, da so v tretji državi ali regiji nastale razmere, navedene v drugem odstavku 2. člena tega zakona, vlada sprejme sklep o uvedbi začasne zaščite, s katerim določi zlasti število oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zaščito, pogoje, pod katerimi je lahko določeno število preseženo, zlasti če gre za uveljavljanje pravice do združevanja družine in ranljive skupine oseb, datum uvedbe in trajanje začasne zaščite ter rok, v katerem morajo osebe z začasno zaščito po prenehanju začasne zaščite zapustiti Republiko Slovenijo.

(2)

Vlada sporoči Svetu Evropske unije podatke o nastanitvenih zmogljivostih Republike Slovenije za sprejem razseljenih oseb.

11. člen

(trajanje začasne zaščite)

Začasna zaščita traja eno leto. Začasna zaščita se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev.

12. člen

(predčasno prenehanje začasne zaščite)

(1)

Začasna zaščita lahko predčasno preneha, če so okoliščine v državi ali regiji izvora takšne, da omogočajo varno in trajno vrnitev, na način, s katerim se zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in obveznosti, ki izhajajo iz načela nevračanja.

(2)

Ko Svet Evropske unije ugotovi, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, vlada sprejme sklep o predčasnem prenehanju začasne zaščite, s katerim določi tudi rok, v katerem morajo osebe z začasno zaščito zapustiti Republiko Slovenijo.

13. člen

(vsebina poročila vlade o uvedbi in prenehanju začasne zaščite)

(1)

Vlada o uvedbi, prenehanju ali podaljšanju začasne zaščite poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).

(2)

Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:

-

razloge za uvedbo, prenehanje ali podaljšanje začasne zaščite;

-

opis skupine, ki naj bi pridobila začasno zaščito;

-

oceno razsežnosti gibanja razseljenih oseb;

-

podatke o zmogljivostih za sprejem;

-

informacije UNHCR in drugih mednarodnih organizacij;

-

število oseb, za katere se uvede začasna zaščita, in pogoje, pod katerimi se lahko to število poveča (združevanje družine, reševanje posebej ranljivih skupin);

-

datum, s katerim se uvede ali preneha začasna zaščita.

III. POSTOPEK

14. člen

(vodenje postopka)

Postopki po tem zakonu se vodijo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

15. člen

(pravice v postopku)

(1)

Prosilcu ali prosilki za začasno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec) morajo biti zagotovljene vse informacije, ki se nanašajo na postopek za dodelitev začasne zaščite, v jeziku, ki ga razume. Prosilec ima pravico postopek spremljati in v njem sodelovati v jeziku, ki ga razume.

(2)

Prosilec lahko kadarkoli naveže stik z nevladnimi, mednarodnimi in drugimi organizacijami za pomoč beguncem.

(3)

Urad vlade, pristojen za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad), zagotovi prosilcem informacije iz prvega odstavka tega člena z izdajo informativnih brošur in organiziranjem informacijske službe.

16. člen

(vloga za začasno zaščito)

(1)

Osebo iz 2. člena tega zakona, ki v času trajanja začasne zaščite ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Republiki Sloveniji zaprositi za začasno zaščito, se mora obravnavati kot prosilca za začasno zaščito v skladu s tem zakonom in se ji mora dovoliti vstop v državo.

(2)

Vstop v državo po prejšnjem odstavku je možen le, dokler število oseb, določeno v sklepu vlade iz 10. člena tega zakona, ni doseženo.

(3)

Prosilec mora ob vstopu v Republiko Slovenijo izpolniti vlogo za začasno zaščito pri organu, pristojnem za nadzor prehajanja čez državno mejo, in predložiti vsa dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o priznanju začasne zaščite.

(4)

Organ iz prejšnjega odstavka vlogo in morebitna dokazila brez odlašanja posreduje za področje notranjih zadev pristojni organizacijski enoti v upravni enoti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), na območju katere bo prosilec nastanjen.

(5)

Prosilci, ki vstopijo v Republiko Slovenijo na način, določen v prvem odstavku 7. člena tega zakona, in prosilci, ki se že nahajajo v Republiki Sloveniji, morajo brez odlašanja, najkasneje pa v treh dneh, izpolniti vlogo za začasno zaščito in pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka predložiti vsa dokazila, ki jih imajo na razpolago in so pomembna za odločanje o priznanju začasne zaščite.

(6)

Za mladoletne otroke izpolnijo vlogo njihovi starši oziroma skrbniki.

(7)

Če prosilec ne razume slovenskega jezika, se mu zagotovi prevod vloge.

(8)

Organ, ki prejme vlogo in morebitna dokazila, izda prosilcu potrdilo o prejemu.

(9)

Minister predpiše obrazec vloge za začasno zaščito.

17. člen

(namestitev prosilcev)

(1)

Urad organizira prevoz prosilca v najbližji sprejemni center, kjer se ugotovi njegova identiteta in zberejo podatki, potrebni za dodelitev začasne zaščite, ter opravi zdravstveni pregled prosilca.

(2)

Prosilec se do dokončne odločitve o njegovi vlogi lahko namesti v nastanitveni center.

(3)

Centre iz prejšnjih odstavkov ustanovi vlada, z njimi pa upravlja urad. Nastanitvene centre lahko s soglasjem vlade ustanovijo tudi humanitarne organizacije.

18. člen

(pristojni organ za odločanje)

Vlogo za začasno zaščito obravnava in o njej odloča pristojni organ iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona, na območju katerega je prosilec nastanjen.

19. člen

(odločanje)

(1)

Pristojni organ ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev začasne zaščite, določene s tem zakonom.

(2)

Pristojni organ odloči o priznanju začasne zaščite v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

(3)

Pristojni organ izda prosilcu, ki mu je priznana začasna zaščita, izkaznico iz 42. člena tega zakona.

(4)

Začasno zaščito pridobi tudi novorojeni otrok, katerega starši ali vsaj eden od staršev imajo priznano začasno zaščito.

(5)

V odločbi, s katero je bila začasna zaščita zavrnjena ali odvzeta, in v sklepu, s katerim je bila vloga za začasno zaščito zavržena, se določi rok, v katerem mora oseba zapustiti državo. Če oseba v določenem roku ne zapusti Republike Slovenije, se zanjo uporabijo predpisi, ki urejajo prisilno odstranitev tujcev.

20. člen

(pritožba)

(1)

Zoper odločbo in sklep iz prejšnjega člena se lahko vloži pritožba v 15 dneh od dneva vročitve. Pritožba zadrži izvršitev odločbe in sklepa.

(2)

O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

21. člen

(omejitev gibanja prosilcev)

(1)

Prosilcu se lahko začasno omeji gibanje izven nastanitvenega centra, če ni znana njegova identiteta ali če obstajajo dvomi o njegovi identiteti.

(2)

Omejitev gibanja odredi ministrstvo s sklepom. Omejitev gibanja traja do prenehanja razlogov, vendar ne dlje kot en mesec. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omejitev gibanja lahko podaljša še za en mesec.

(3)

Zoper sklep o omejitvi gibanja ima prosilec pravico do pritožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v treh dneh po njegovi vročitvi, ki mora o pritožbi, po predhodnem zaslišanju prosilca, odločiti v roku treh dni. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

22. člen

(mladoletne osebe brez spremstva)

(1)

Mladoletni osebi brez spremstva se mora pred začetkom postopka postaviti zakonitega zastopnika.

(2)

Pristojni organ v postopku z mladoletno osebo brez spremstva upošteva njeno mnenje v skladu z njeno starostjo in stopnjo njenega duševnega razvoja.

(3)

Vloga za začasno zaščito, ki jo vloži mladoletna oseba brez spremstva, se rešuje prednostno.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OSEB Z ZAČASNO ZAŠČITO

23. člen

(pravice oseb z začasno zaščito)

(1)

Osebe z začasno zaščito imajo za čas trajanja začasne zaščite pravico do:

-

začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji;

-

nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev;

-

zdravstvenega varstva;

Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO)

Časovnica