Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 8. člena zakona o sodnih taksah in ugotovitvi, da tretji odstavek 32.a člena zakona o sodnih taksah ni v neskladju z ustavo

3564. Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 8. člena zakona o sodnih taksah in ugotovitvi, da tretji odstavek 32.a člena zakona o sodnih taksah ni v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Andreja Pipuša iz Maribora, Gorazda Petka iz Šentjurja pri Celju, ki ga zastopa Marjetica Nosan, odvetnica v Celju, in družbe Pošta Slovenije, d.o.o., Maribor, ki jo zastopajo Miro Senica, Anton Nosan, Svetlana Vakanjac in mag. Miha Šipec, odvetniki v Ljubljani, ter na zahtevo Okrajnega sodišča v Domžalah na seji dne 10. julija 2003

Prvi odstavek 8. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000 in 93/01) se razveljavi.

Tretji odstavek 32.a člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/00 in 93/01) ni v neskladju z ustavo.

Predlagatelj in pobudniki izpodbijajo z določbo prvega odstavka 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 93/01 – ZST-I) spremenjeni prvi odstavek 8. člena zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST), ki določa, da v primerih, kadar taksa za vlogo, s katero se predlaga izdaja odločbe ali oprava dejanja, ali za pravno sredstvo niti po opominu ni v celoti plačana ali če vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče šteje vlogo za umaknjeno, če zakon ne določa drugače. Predlagatelj izpodbija tudi tretji odstavek 32.a člena ZST, ki ga je v ZST vnesel 16. člen ZST-I in ki določa, da je v primeru, da se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa ni bila plačana oziroma ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, stranka dolžna za vlogo plačati četrtino takse, ki je določena s tem zakonom, ni pa dolžna plačati kazenske takse.

V zahtevi predlagatelj navaja, da je prekinil postopek v zadevi št. P 439/98, ker meni, da sta izpodbijani določbi ZST v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena ustave in s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. Po mnenju predlagatelja sta izpodbijani določbi v neskladju s 25. členom ustave zato, ker mimo določb zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZPP) vežeta odločanje o pravnem sredstvu na predloženo dokazilo o plačilu sodne takse. Predlagatelj meni, da načelo zakonitosti pomeni, da pravice in dolžnosti udeležencev v pravdnem postopku določa izključno ZPP. Neskladje z 22. členom ustave predlagatelj vidi v tem, da določba prvega odstavka 8. člena ZST ne velja za subjekte, ki imajo prebivališče ali sedež v tujini, saj naj bi za njih veljala določba 28. člena ZST, po kateri se taksa od taksnega zavezanca izterja po končanem postopku. Po mnenju predlagatelja to pomeni, da sodišče strankam, ki imajo prebivališče ali sedež v tujini, nudi pravno varstvo pod drugačnimi pogoji kot tistim, ki imajo prebivališče ali sedež v Sloveniji.

Pobudnik Andrej Pipuš v pobudi zatrjuje, da je določba prvega odstavka 8. člena ZST v neskladju s 23. in s 25. členom ustave. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba stranke prikrajšala za pravico do sodnega varstva in pravico do pritožbe. Po mnenju pobudnika pri tehtanju dolžnosti strank, da plačajo sodne takse, in njihove pravice do pravnega sredstva pretehta slednja. Zagotavljanje izterjave sodnih taks na tak način, kot to predvideva izpodbijana določba, pa po mnenju pobudnika tudi ni potrebno, saj je v ZST predviden postopek izterjave neplačanih sodnih taks.