Nalaganje dokumenta...
Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-560/2000, stran 1569 DATUM OBJAVE: 11.2.2000
VELJAVNOST: od 12.3.2000 do 27.8.2015 / UPORABA: od 12.3.2000 do 27.8.2015
RS 12-560/2000
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 28.8.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
560. Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT)
o razglasitvi zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT)
Razglašam zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. januarja 2000.
Št. 001-22-6/00
Ljubljana, dne 4. februarja 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV ČLOVEŠKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA (ZOPDCT)
O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV ČLOVEŠKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA (ZOPDCT)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pogoje za odvzem delov telesa (organov in tkiv) žive ali umrle osebe (v nadaljnjem besedilu: dajalec) zaradi presaditve z namenom zdravljenja v telo druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik).
Določbe tega zakon se ne uporabljajo za odvzem krvi in krvnih sestavin, razen za odvzem krvotvornih matičnih celic za alogensko transplantacijo.
Odvzem in prenos mod, jajčnikov, zarodkov ter uporabo semena in jajčnih celic ureja poseben zakon.
2. člen
Odvzem in presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja se sme opraviti samo na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Odvzem in presaditev delov človeškega telesa se sme opraviti samo v primeru, ko drugačno zdravljenje primerljive učinkovitosti ni mogoče, če ne prinaša nesprejemljivega tveganja za živega dajalca in za prejemnika in če so bile predhodno, v skladu s poklicnimi pravili, opravljene vse potrebne medicinske preiskave, s pomočjo katerih je mogoče z veliko verjetnostjo predvideti varnost za dajalca in prejemnika in uspeh posega.
3. člen
Pri odvzemu delov telesa umrle osebe je treba ravnati z dolžnim spoštovanjem do osebnega dostojanstva umrlega in njegovih svojcev.
Odvzete dele telesa umrle osebe je treba uporabiti v skladu s pravili medicinske stroke. Pri tem je treba ravnati po načelu pravičnega dostopa do tega načina zdravljenja. Če za posamezen organ v Republiki Sloveniji ni mogoče najti ustreznega prejemnika, ga je mogoče ponuditi ustrezni tuji pravni osebi, s katero je vzpostavljeno vzajemno sodelovanje pri izmenjavi organov in tkiv.
4. člen
Za odvzete dele človeškega telesa ni dopustno dati oziroma prejeti nobenega plačila niti druge premoženjske koristi.
Ta prepoved ne velja za plačilo medicinskih in tehničnih storitev v zvezi z odvzemom in presaditvijo. Dopustno je tudi nadomestiti darovalcu izgubo zaslužka in mu poravnati druge stroške, povezane z darovanjem organa ali tkiva. Darovalec je upravičen do brezplačnega zdravljenja po posegu, pa tudi do primerne odškodnine, če utrpi nepričakovano hujšo škodo za svoje zdravje kot neposredno posledico odvzema.
5. člen
Podatki o predvidenem dajalcu in prejemniku delov človeškega telesa so poklicna skrivnost. Podatkov o umrlem dajalcu ni dopustno sporočiti prejemniku, podatkov o prejemniku pa ne družini umrlega dajalca.
Zdravnik prejemnika mora imeti dostop do medicinskih podatkov dajalca, kadar je to potrebno zaradi zdravstvenih razlogov.
6. člen
Presaditev se sme opraviti le, če je prejemnik pred posegom v to pisno privolil. Privolitev mora biti izraz njegove svobodne volje, izoblikovane na podlagi primernega pojasnila o naravi, namenu in poteku posega, verjetnosti njegovega uspeha in običajnih tveganjih.
Za mladoletnika, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, in za polnoletno osebo, ki ji je s sklepom sodišča v celoti odvzeta poslovna sposobnost, da privolitev iz prejšnjega odstavka zakoniti zastopnik.
Kljub privolitvi zakonitega zastopnika se poseg ne sme opraviti, če oseba iz prejšnjega odstavka temu izrecno nasprotuje in če je sposobna razumeti pomen svoje izjave.
II. ODVZEM DELOV TELESA ŽIVEGA DAJALCA
7. člen
Odvzem delov telesa živega dajalca je dovoljen samo, če dajalec v to pisno privoli in če je tveganje za njegovo zdravje po medicinskih kriterijih v mejah sprejemljivega. Tveganje ne sme biti nesorazmerno v primerjavi s pričakovano koristjo za prejemnika.
8. člen
Iz telesa živega dajalca se smejo praviloma jemati samo tkiva, ki se obnavljajo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je mogoče odvzeti iz telesa živega dajalca posamezno ledvico ali del jeter zaradi presaditve osebi, s katero je genetsko, družinsko ali emocionalno povezan, če ni mogoče v razumnem času dobiti organa umrlega dajalca ali če uporaba organa živega dajalca zagotavlja bistveno boljše možnosti zdravljenja, kot druge oblike nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvic ali jeter.
Za odvzem po prejšnjem odstavku je potrebno predhodno soglasje Etične komisije za presaditve.
9. člen
Deli telesa se smejo odvzeti samo osebi, starejši od osemnajstih let, pod pogojem, da je sposobna za razsojanje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se smejo iz posebno upravičenih razlogov tkiva, ki se obnavljajo, odvzeti tudi osebi, mlajši od osemnajstih let, oziroma polnoletni osebi, ki ni sposobna za razsojanje, če gre za presaditev njenemu bratu ali sestri.
Za odvzem po prejšnjem odstavku je potrebno soglasje Etične komisije za presaditve.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko zbira in shranjuje krvotvorne matične celice, zbrane iz oddvojene popkovnice živorojenega otroka. Tako zbrane celice se lahko uporabijo za sorodno ali nesorodno presaditev.
Postopke zbiranja, shranjevanja in uporabe krvotvornih matičnih celic ureja pravilnik, ki ga izda minister, pristojen za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
10. člen
Privolitev dajalca se mora nanašati samo na načrtovani poseg. Dana mora biti v pisni obliki in mora biti izraz njegove svobodne volje, izoblikovane na podlagi primernega pojasnila o naravi, namenu in poteku posega, verjetnosti njegovega uspeha in običajnih rizikih. Pojasnilo ne sme biti sugestivno. Prizadeto osebo je treba poučiti o njenih pravicah in varstvu, ki ga zagotavlja ta zakon, še posebej o pravici do neodvisnega posveta o tveganjih za njeno zdravje z zdravnikom, ki ne bo udeležen pri odvzemu ali presaditvi organa in ni osebni zdravnik prejemnika.
Privolitev lahko da samo polnoletna oseba, ki je sposobna za razsojanje.
Privolitev je lahko vezana na pogoj, da se presaditev opravi določeni osebi.