Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-996/2003, stran 3266 DATUM OBJAVE: 13.3.2003
VELJAVNOST: od 28.3.2003 do 17.1.2014 / UPORABA: od 28.3.2003 do 29.7.2015
RS 26-996/2003
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 30.7.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
996. Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit
Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o kakovosti izdelkov iz žit
o kakovosti izdelkov iz žit
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, razvrščanje in označevanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati izdelki iz žit in žitom sorodne poljščine (v nadaljnjem besedilu: izdelki iz žit), ter vzorčenje in preskusne metode za ugotavljanje skladnosti izdelkov iz žit s predpisanimi zahtevami.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za izdelke iz žit iz uvoza, ki se proizvajajo oziroma dajejo v promet v državah članicah Evropske unije, če so skladni z njihovo nacionalno zakonodajo.
2. člen
(označevanje)
Predpakirani izdelki iz žit morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil, in v skladu s tem pravilnikom.
Izdelki iz žit, ki niso predpakirani, morajo biti na prodajnem mestu označeni z imenom izdelka, tipom izdelka pri mlevskih izdelkih, ter imenom in naslovom proizvajalca.
3. člen
(aditivi)
Izdelkom iz žit se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.
4. člen
(meroslovne zahteve)
Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane izdelke iz žit morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
II. POSEBNE DOLOČBE
5. člen
(razvrščanje izdelkov iz žit)
Glede na sestavo in vrsto tehnološkega postopka se izdelki iz žit razvrščajo zlasti kot:
1.
oluščeno žito;
2.
mlevski izdelki;
3.
pripravljeni izdelki iz žit;
4.
mešanice za pekovske in druge izdelke;
5.
testenine;
6.
testo in izdelki iz testa.
1. Oluščeno žito
6. člen
(definicija in razvrščanje)
Oluščeno žito je izdelano z luščenjem ali z drugo ustrezno obdelavo zdravih in dobro očiščenih žitnih zrn in se razvršča zlasti kot:
-
žitna kaša;
-
oluščen riž;
-
oluščena pira.
Žitna kaša se poimenuje glede na vrsto žita, in sicer kot:
-
ovsena kaša,
-
ječmenova kaša,
-
prosena kaša,
-
ajdova kaša in druge.
Oluščen riž se označuje kot riž.
Oluščena pira se označuje kot pira.
7. člen
(minimalna kakovost)
Oluščeno žito mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
-
barva, vonj in okus morajo biti značilni za posamezno vrsto oziroma sorto žita;
-
ne sme vsebovati neoluščenih zrn in delov lusk, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;
-
ne sme vsebovati primesi tujega izvora, zrn drugih žit in poškodovanih zrn, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;
-
ne sme vsebovati nečistoč živalskega izvora;
-
lahko vsebuje največ 14,5% vode, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;
-
lahko vsebuje največ 0,25% neoluščenih zrn in največ 0,25% nečistoč tujega izvora ter zrn drugih žit, od tega največ 0,15% plev, plevic ali lusk in največ 0,10% zrn drugih žit;
-
lahko vsebuje največ 10% lomljenih zrn, razen ječmenove kaše, ki lahko vsebuje največ 5% lomljenih zrn.
1.1. Riž
8. člen
(razvrščanje in poimenovanje)
1
Glede na vrsto tehnološke predelave se riž razvršča in poimenuje kot:
-
nebrušen riž (rjavi riž, cargo riž, naravni riž, integralni riž), ki mu je odstranjena samo zunanja luska;
-
brušen riž (beli riž), ki mu je odstranjena zunanja luska, s postopnim brušenjem pa še semenska kožica (otrobi in kalček);
-
nebrušen parboiled riž, ki je neoluščen obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa samo luščen;
-
brušen parboiled riž, ki je neoluščen obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa luščen in brušen.
2.
Glede na obliko in velikost zrn se riž razvršča in poimenuje kot:
-
okroglozrnat riž, pri katerem dolžina zrn ne presega 5,2 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna manjše od 2;
-
srednjezrnat riž, pri katerem dolžina zrna presega 5,2 mm, vendar ne presega 6 mm in razmerje med dolžino in širino zrna ni večje od 3;
-
dolgozrnat riž, pri katerem dolžina zrna presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna večje od 2, vendar ne večje od 3 ali pri katerem dolžina zrn ne presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna 3 ali več.
9. člen
(brušen riž)
Brušen riž se glede na stopnjo brušenja označuje kot:
-
delno brušen (delno odstranjena zunanja in notranja semenska kožica in kalček);
-
brušen (odstranjena je vsa zunanja in del notranje semenske kožice ter deli kalčka);
-
ekstra brušen (odstranjeni so vsi zunanji in notranji deli semenske kožice, kalček v celoti ter deli endosperma).
10. člen
(sladki beli riž ali glutenski riž)
Kot sladki beli riž ali glutenski riž (Oryza sativa L. glutinosa) se označuje posebna vrsta riža, ki ima zrna mlečno-bele barve in vsebuje v škrobu izključno amilopektin. Kuhana zrna sladkega belega ali glutenskega riža se lepijo.
11. člen
(minimalna kakovost riža)
Minimalna kakovost riža, kot surovina, mora ustrezati standardu SIST ISO 7301.
12. člen
(minimalna kakovost predpakiranega riža)
Predpakiran riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
-
pri kuhanju morajo riževa zrna enakomerno nabrekniti, obdržati svojo obliko, se ne smejo zlepiti ali razkuhati, razen pri sladkem belem rižu in lomljenem rižu;
-
vonj in okus kuhanega riža morata biti značilna za vrsto oziroma sorto in ne smeta vsebovati dodatnih tujih vonjev in okusov;
-
lahko vsebujejo največ 15% vode.
Nebrušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
-
biti mora svetlorjave barve, z odtenki zelenkaste, delno rdečkaste;
-
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
-
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% organskih primesi, največ 5% lomljenih zrn in največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.
Brušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
-
biti mora bele do rumenkasto bele ali rahlo sive barve;
-
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
-
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% užitnih organskih primesi, največ 0,1% neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7% lomljenih zrn, največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 3% kredastih zrn, največ 2% zrn z rdečo progo, največ 0,5% zrn s temnimi progami in največ 2% poškodovanih zrn.
Nebrušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
-
biti mora enakomerne temno jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;
-
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
-
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% užitnih organskih primesi, največ 3% lomljenih zrn in največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.
Brušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
-
biti mora enakomerne rumene do jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;
-
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
-
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% užitnih organskih primesi, največ 0,1% neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7% lomljenih zrn, največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 0,2% porumenelih zrn, največ 0,1% nepopolno zaklejenih zrn, največ 3% zrn z rdečo progo in največ 1% toplotno poškodovanih zrn.
2. Mlevski izdelki
13. člen
(razvrščanje)
Mlevski izdelki so izdelani z mletjem oziroma drobljenjem očiščenega in pripravljenega žita.
Glede na tehnološki postopek se mlevski izdelki razvrščajo zlasti kot:
-
moka;
-
zdrob;
-
drobljenec;
-
kalčki;
-
otrobi.
Rženi, ajdovi in koruzni mlevski izdelki, ki vsebujejo pšenične mlevske izdelke, čeprav v sledeh, morajo biti označeni skladno s predpisom, ki ureja označevanje živil z glutenom.
14. člen
(minimalna kakovost)
Mlevski izdelki ne smejo vsebovati: