3389. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja
Na podlagi 11. člena, petega odstavka 25. člena, 35. člena in drugega odstavka 37. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05 - ZDIJZ-A) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja
(1)
Ta uredba določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunljivost stroškov takšnega posredovanja, ponovno uporabo informacij javnega značaja, ceno in druge pogoje takšne uporabe ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.
(2)
S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti: Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do okoljskih informacij in razveljavitvi direktive 90/313/EGS in direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
II. KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
2. člen
(vsebina kataloga informacij javnega značaja)
(1)
Organ je dolžan v sklopu centralnega kataloga informacij javnega značaja ali posebej redno vzdrževati katalog informacij javnega značaja, ki obsega najmanj:
1.
osnovne podatke o katalogu, ki so: naziv organa, ki je izdal katalog, in odgovorne uradne osebe, ki je katalog sprejela, datum objave oziroma datum zadnje spremembe kataloga in podatke o dostopnosti kataloga v elektronski in v fizični obliki;
2.
splošne podatke o organu in informacijah javnega značaja, s katerimi razpolaga, kar obsega:
a)
organigram in podatke o organizaciji organa, ki morajo obsegati najmanj seznam vseh večjih notranjih organizacijskih enot, ter za vsako notranjo organizacijsko enoto naslednje podatke: naziv notranje organizacijske enote, naslov in druge kontaktne podatke notranje organizacijske enote, če se ti razlikujejo od podatkov za organ kot celoto, ter navedbo vodje notranje organizacijske enote (ime, priimek, naziv), če je uradna oseba, razen za obveščevalno-varnostne službe; ministrstva v svojih katalogih odkažejo tudi na seznam drugih organov z njihovega delovnega področja v katalogu organov iz drugega odstavka 1. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zakon),
b)
kontaktne podatke uradne osebe oziroma oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki vključujejo navedbo imena in priimka, funkcije in naziva, poštnega naslova, elektronskega naslova in neposredne službene telefonske številke,
c)
povezavo na državni register predpisov in register predpisov Evropske unije v delu, ki se nanaša na delovno področje organa, organi lokalnih skupnosti pa tudi povezavo na lokalni register predpisov,
d)
ministrstva in vladne službe preko državnega registra predpisov vodijo tudi seznam predlogov predpisov iz 8. člena te uredbe in predlogov predpisov Evropske unije v povezavi z EU portalom, organi lokalnih skupnosti pa preko lokalnega registra predpisov seznam predlogov predpisov iz 8. člena te uredbe,
e)
seznam sprejetih in predlaganih strateških in programskih dokumentov ter znanstvenih mnenj, poročil in analiz z delovnega področja organa, s katerimi organ razpolaga, urejenih po vsebinskih sklopih,
f)
katalog upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov oziroma drugih uradnih ali javnih storitev, ki jih organ vodi, oziroma zagotavlja svojim uporabnikom,
g)
seznam javnih evidenc, s katerimi upravlja organ,
h)
seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov,
i)
seznam pomembnejših vsebinskih sklopov drugih informacij javnega značaja ali seznam posameznih pomembnih dokumentov, ki vsebujejo informacije javnega značaja,
3.
opis načina dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga;
4.
stroškovnik iz 36. člena zakona in morebitni cenik ali druge pogoje za ponovno uporabo informacij javnega značaja;
5.
seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja.
(2)
Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti praviloma dosegljivi neposredno preko kataloga v elektronski obliki. V katalog se ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne uvrstijo podatki, ki v skladu z zakonom predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja.
(3)
Podatki iz točk e) do i) morajo biti označeni z deskriptorji Eurovoc. Javne evidence, druge informatizirane zbirke in pomembnejši vsebinski sklopi iz točk g) do i) morajo biti opisani s podatki, ki obsegajo naziv, opis vsebine, Eurovoc deskriptorje, območje, na katerega se vsebovani podatki nanašajo, opis načina pridobivanja podatkov, dostopnost podatkov, datum nastanka in pogostnost osveževanja podatkov, obliko in jezik zapisa, povezanost vsebovanih podatkov z drugimi javnimi evidencami oziroma podatkovnimi zbirkami, oziroma navedbo, da ni takšne povezave.
(4)
Organi lahko namesto lastnih, oblikujejo tudi skupne kataloge ali delne skupne vsebine kataloga.
3. člen
(centralni katalog informacij javnega značaja)
(1)
Ministrstvo, pristojno za upravo, vodi centralni katalog informacij javnega značaja, ki združuje vse podatke iz vseh katalogov posameznih organov iz prejšnjega člena.
(2)
Centralni katalog informacij javnega značaja mora biti povezan s katalogom zavezanih organov, katalogom storitev in državnim registrom predpisov ter državnim registrom dokumentov.
(3)
Organi oblikujejo svoj katalog iz prejšnjega člena na podlagi vzorca kataloga, ki ga ministrstvo, pristojno za upravo, objavi v centralnem katalogu informacij javnega značaja.
4. člen
(jezikovne različice kataloga informacij javnega značaja)
Organi s sedežem na območjih občin, kjer je pri organu poleg slovenskega jezika, uradni jezik tudi jezik narodne skupnosti, zagotovijo celoten katalog iz prejšnjega člena tudi v jeziku narodne skupnosti.
5. člen
(ažuriranje kataloga informacij javnega značaja)
Organ mora katalog iz 2. člena redno vzdrževati ter podatke v njem dopolnjevati najkasneje do konca tekočega meseca glede sprememb in dopolnitev vsebine kataloga oziroma informacij javnega značaja, ki so nastale v prejšnjem mesecu. Če organ vodi svoj katalog informacij javnega značaja izven centralnega kataloga informacij javnega značaja, mora za vsako spremembo hkrati zagotoviti tudi vnos v centralni katalog informacij javnega značaja.
6. člen
(objava kataloga informacij javnega značaja)
Organ mora katalog iz 2. člena sproti javno objaviti v elektronski obliki, ki jo je mogoče na primeren in uporabniku prijazen način natisniti. Organ lahko dodatno objavi katalog tudi na drug primeren način.
III. PODATKI IZ DOKUMENTA, KI JE V POSTOPKU IZDELAVE
7. člen
(kriteriji za določitev)
(1)
Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, se štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
(2)
Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, se, če gre za podatke iz dokumenta, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi skladno z Metodologijo vodenja projektov v državni upravi (sprejeta na 13. seji Vlade Republike Slovenije, dne 15. maja 1997; v nadaljevanju: metodologija), štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili metodologije.
IV. VRSTE INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA, KI SE POSREDUJEJO V SVETOVNI SPLET
8. člen
(prečiščena besedila predpisov)
(1)
Ministrstva in vladne službe posredujejo v svetovni splet neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno področje in za katere ne obstajajo uradna prečiščena besedila.
(2)
Uprave lokalnih skupnosti posredujejo v svetovni splet uradna oziroma neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov njihove lokalne skupnosti in register predpisov lokalne skupnosti.
(3)
Drugi organi se v svetovnem spletu s spletno povezavo navežejo na vsebine iz prvih dveh odstavkov tega člena in v svetovni splet posredujejo uradna oziroma neuradna prečiščena besedila svojih ustanovitvenih aktov in drugih predpisov.
(4)
Organi posredujejo v svetovni splet prečiščena besedila predpisov, ki se nahajajo v zbirki neuradnih prečiščenih besedil Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije.
(5)
Organi skupaj z objavo neuradnih prečiščenih besedil predpisov iz tega člena obvezno in kot pogoj za dostop do besedila navedejo opozorilo, da gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
9. člen
(programi, strategije, stališča, mnenja, študije in drugi podobni dokumenti)
(1)
Za programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne dokumente, ki jih organi posredujejo v svetovni splet, se štejejo zlasti:
1.
strategije gospodarskega, trajnostnega, regionalnega, tehnološkega in strukturnega razvoja Republike Slovenije in druge podobne strategije;
2.
program varstva okolja in programi upravljanja ali gospodarjenja s posameznimi naravnimi dobrinami (vodami, gozdovi, mineralnimi surovinami idr.);
3.
programi razvoja in strategije razvoja posameznih dejavnosti (na področju energetike, transporta, elektronskih komunikacij, turizma idr.);
4.
strategije razvoja posameznih (gospodarskih in negospodarskih) javnih služb (na področju energetike, elektronskih komunikacij, upravljanja z vodami, varstva okolja, šolstva, zdravstva, kulture idr.);
5.
strategije, programi in načrti na področju delovanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti, oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb;
6.
letna poročila o delu in druga poročila, ki jih v zvezi s svojim delovnim področjem izdelujejo ali sprejemajo organi za daljše časovno obdobje;
7.
stališča, mnenja in študije, ki jih organi ali njihova delovna telesa oblikujejo oziroma izdelujejo sami, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobijo od drugih oseb v zvezi z njihovim delovnim področjem ter navodila in okrožnice, ki jih uporabljajo organi v zvezi z izvajanjem zakona, drugega predpisa ali sodne odločbe.
(2)
Za dokumente iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo programi dela in drugi podobni programi, ki jih inšpekcije in drugi organi pripravljajo v zvezi z izvajanjem postopkov nadzora nad poslovanjem oseb javnega in zasebnega prava.
(3)
Dokumenti iz prvega odstavka morajo biti vpisani v katalog informacij javnega značaja organa in v državni register dokumentov, preko katerega so vključeni v centralni katalog informacij javnega značaja.
10. člen
(predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov)
(1)
Predlog zakona ali drugega akta državnega zbora in predlog vladne uredbe mora ministrstvo posredovati v svetovni splet najkasneje po sprejemu na delovnih telesih vlade.
(2)
Predlog pravilnika ali drugega akta ministra, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, mora ministrstvo posredovati v svetovni splet vsaj 7 dni pred njegovo izdajo.
(3)
Predlog splošnega akta lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila mora ta posredovati v svetovni splet vsaj 7 dni pred njegovo izdajo.
(4)
Predlog programa, strategije ali drugega podobnega dokumenta iz 5. točke prvega odstavka 9. člena, mora organ, ki ga je pripravil, posredovati v svetovni splet vsaj 15 dni pred njegovim sprejetjem.
(5)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, organ ne posreduje akta v svetovni splet, če ta vsebuje informacije, zaradi katerih bi organ v skladu z zakonom zavrnil zahtevo za dostop.
(6)
Če gre za nujne primere, organ pri posredovanju aktov iz prejšnjih odstavkov ni vezan na roke iz prejšnjih odstavkov. Nujnost primera je podana, če temelji na zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, ali če so zaradi posledic naravnih nesreč, epidemij, izrednih razmer in podobnih razlogov nastale ali lahko nastanejo motnje na področjih, ki ogrožajo varno in zdravo življenje prebivalcev, ali če nastanejo občutne motnje na trgu oziroma pri preskrbi prebivalstva, ali če so potrebni ukrepi, namenjeni stabiliziranju trgov, ali kadar je nujno za doseganje ciljev in ukrepov gospodarske politike, ali kadar bi predhodna objava lahko imela negativne posledice za javne finance, ali v drugih podobnih primerih.
(7)
Organi pri dokumentih iz prvega do četrtega odstavka tega člena objavijo skupaj s prvotnim dokumentom tudi vse kasnejše različice dokumenta tako, da zagotovijo sledljivost sprememb prvotnega dokumenta.
(8)
Organi skupaj z objavo dokumentov iz tega člena obvezno in kot pogoj za dostop do besedila navedejo opozorilo, da gre za predloge predpisov oziroma drugih dokumentov, glede katerih organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Opozorilo mora vsebovati tudi pojasnilo, da predlagane rešitve v predlogu predpisa ali drugega dokumenta ne bodo nujno del sprejetega predpisa ali drugega dokumenta. Po sprejemu predloga predpisa ali drugega dokumenta organ dopolni opozorilo s povezavo na sprejeti predpis ali drug dokument.
(9)
Dokumenti iz prejšnjih odstavkov morajo biti vpisani v katalog informacij javnega značaja organa in v državni register dokumentov, preko katerega so vključeni v centralni katalog informacij javnega značaja. Dokumenti morajo biti dostopni na spletnih straneh tudi potem, ko jih sprejme pristojni organ.
11. člen
(podatki o storitvah organov)
(1)
Organ mora v svetovni splet posredovati podatke o svojih storitvah, ki obsegajo najmanj:
1.
pogoje, ki jih morajo osebe izpolnjevati, da lahko zahtevajo posamezno storitev;
2.
krajevno pristojnost oziroma območje, na katerem ali za katerega se izvaja storitev;
3.
podatke o dostopnosti organa (kontaktni podatki, uradne ure in podobno);
4.
način, na katerega se lahko zahteva posamezna storitev, vključno s povezavo na elektronsko dostopen obrazec za vlogo, navedbo morebitnih zahtevanih prilog, navedbo o stroških storitve ter navedbo podatkov, ki jih bo organ pridobil sam na podlagi veljavnih predpisov;
5.
navedbo predpisov, ki predstavljajo pravno podlago ali sicer urejajo storitev;
6.
predviden rok za odločitev organa oziroma izvedbo storitve;