393. Odločba, da se določbe 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji o prenehanju delovnega razmerja kot ukrepu zaradi finančne reorganizacije ne smejo uporabljati, dokler ne stopijo v veljavo zakonske določbe o posebnih pravicah delavcev napovedane v drugem odstavku 8. člena istega zakona; odločba začne učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in velja tudi za tiste postopke prisilne poravnave, ki vključujejo načrt finančne reorganizacije (46. in 47. člen istega zakona) z zmanjšanjem števila pri dolžniku zaposlenih delavcev, pri katerih sklep o potrditvi prisilne poravnave do tega dne še ni postal pravnomočen
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in Državnega sveta, na seji dne 7. 12. 1995
1.
Določbe 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 74/94 - odl. US) o prenehanju delovnega razmerja kot ukrepu zaradi finančne reorganizacije se ne smejo uporabljati, dokler ne stopijo v veljavo zakonske določbe o posebnih pravicah delavcev, napovedane v drugem odstavku 8. člena istega zakona.
2.
Prva točka izreka začne učinkovati naslednji dan po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in velja tudi za tiste postopke prisilne poravnave, ki vključujejo načrt finančne reorganizacije (46. in 47. člen istega zakona ) z zmanjšanjem števila pri dolžniku zaposlenih delavcev, pri katerih sklep o potrditvi prisilne poravnave do tega dne še ni postal pravnomočen.
1.
Ustavno sodišče je že z odločbo z dne 13. 10. 1994 v zadevi U-I-17/94 (OdlUS 113/III) ugotovilo, da je določba 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) v neskladju z ustavo, ker zakonodajalec ni uredil pravic delavcev, ki jim bo na podlagi te določbe prenehalo delovno razmerje, s posebnim zakonom v skladu z drugim odstavkom 8. člena istega zakona. Zakonodajalcu je s to odločbo naložilo, da v šestih mesecih po njeni objavi v Uradnem listu RS tak zakon sprejme. V obrazložitvi odločbe ga je še opozorilo, da bo treba urediti pravice odpuščenih delavcev insolventnih podjetij z veljavnostjo za nazaj, od dneva uveljavitve ZPPSL.
2.
Rok za odpravo protiustavnosti se je iztekel 31. 5. 1995.
3.
Prvi predlagatelj v zahtevi z dne 28. 6. 1995 ugotavlja, da zakonodajalec ni upošteval odločbe ustavnega sodišča. Zato je po mnenju predlagatelja nastala pravna praznina, saj je ustavno sodišče zavzelo stališče, da pravice delavcev v primeru iz 51. člena ZPPSL niso urejene z zakonom o delovnih razmerjih, ki določa pravice presežnih delavcev; delavci, ki izgubijo ali so izgubili delo zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave, pa tudi niso zaščiteni s posebnim zakonom, ki bi imel retroaktivno veljavo, saj ta zakon ni bil sprejet. Predlagatelj torej vnovič zatrjuje kršitev načela pravne države (2. člen ustave). Zakonodajalcu tudi očita, da s takim svojim ravnanjem vzbuja dvom o avtoriteti ustavnega sodišča, saj ne spoštuje njegovih odločb. Predlaga razveljavitev 51. člena ZPPSL.