305. Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o varstvenem dodatku (ZVarDod)
Razglašam Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. januarja 2008.
Ljubljana, dne 30. januarja 2008
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O VARSTVENEM DODATKU (ZVarDod)
S tem zakonom se zaradi zagotovitve socialne varnosti ureja pravica do varstvenega dodatka, upravičenci, pogoji za pridobitev in uživanje pravice, način odmere in usklajevanja ter postopek za priznanje pravice.
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
-
varstveni dodatek: mesečni denarni dodatek k pokojnini, nižji od mejnega zneska, ki se prizna pod pogojem, da uživalec oziroma uživalka pokojnine (v nadaljnjem besedilu: uživalec pokojnine) izpolnjuje dohodkovni in premoženjski cenzus;
-
najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se v skladu s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju odmeri pokojnina v primeru, če je bila zavarovanka oziroma zavarovanec (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki uživalcu pokojnine zagotavlja ustrezno socialno varnost;
-
mejni znesek: znesek, ki predstavlja mejno vrednost za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in znaša 81,6% najnižje pokojninske osnove;
-
pokojnina: redni mesečni prejemek iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
-
uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim sporazumom pravico do uživanja starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske pokojnine ali družinske pokojnine.
3. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za izplačevanje varstvenega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.
(1)
Upravičenci do varstvenega dodatka so uživalci starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in iz Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo), če so bili pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic in če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: upravičenci).
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uživalci predčasne pokojnine, dokler se jim izplačuje pokojnina z zmanjšanjem, uživalci pokojnine, ki jim predpisi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso zagotavljali pravice do varstvenega dodatka ter uživalci starostne oziroma invalidske pokojnine, ki se jim hkrati izplačuje del vdovske pokojnine, nimajo pravice do varstvenega dodatka.
(3)
Upravičenci do varstvenega dodatka so tudi uživalci dodatka iz 1. člena Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZSV), če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
5. člen
(pogoji za pridobitev)
Upravičenec pridobi pravico do varstvenega dodatka, če njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje.
6. člen
(družinski člani)
(1)
Družinski člani, katerih dohodki sestavljajo dohodek družine, so ob pogoju skupnega stalnega prebivališča uživalec pokojnine, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, prevzemnik kmetije, na kateri ima uživalec pokojnine stalno prebivališče in otroci ter drugi družinski člani, pri katerih obstaja dolžnost preživljanja.
(2)
Poleg oseb iz prejšnjega odstavka se za družinske člane štejejo tudi souživalci družinske pokojnine in starši otroka – uživalca družinske pokojnine.
7. člen
(višina varstvenega dodatka)
Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, k vdovski oziroma družinski pokojnini pa od števila uživalcev teh pokojnin.
8. člen
(dohodkovni cenzus)
(1)
Dohodkovni cenzus na družinskega člana, veljaven v posameznem koledarskem letu, je enak mesečnemu povprečju mejnega zneska, veljavnega v preteklem letu.
(2)
Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se vštevajo vsi prejemki, ki jih imajo uživalec pokojnine in družinski člani iz delovnega razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti, dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška invalidnina iz tujine, invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
(3)
Dohodek iz samostojne dejavnosti samozaposlenega, ki se mu ugotavlja dobiček, se med skupne dohodke uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov všteva tako, da se upošteva čisti dobiček, kot ga ugotovi pristojni davčni organ, brez upoštevanja investicij in olajšav po davčnih predpisih.
(4)
Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se všteva med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov z upoštevanjem oprostitev, brez upoštevanja olajšav po predpisih o dohodnini.