Uredba o preiskovanju letalskih nesreč, resnih...

3508. Uredba o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov

Na podlagi tretjega odstavka 141. člena in v zvezi s 197. členom zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 in 114/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(obseg urejanja)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (UL L št. 319 z dne 12. 12. 1994, str. 14) in ob upoštevanju določb Priloge 13 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, Uradni list SFRJ – MP, št 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80 ter Uradni list RS, št. 24/92 in Uradni list RS – MP, št. 3/00) določa in ureja preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, obveščanje o letalskih nesrečah in incidentih, delo preiskovalnega organa ter komisije, obveščanje pristojnih organov o navedenih dogodkih ter obveznosti letalskega osebja in drugega strokovnega osebja v tej zvezi, zagotavljanje sredstev in logistične podpore preiskovalnemu organu ter sankcije za kršitve te uredbe.

2. člen

(cilj preiskave)

Temeljni cilj preiskave letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov je izboljšanje varnosti zračnega prometa z zagotavljanjem hitrega opravljanja preiskav, zaradi preprečevanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov v prihodnosti.

2.a člen

(obveznost sporočanja)

(1)

Vsakdo, ki zve za letalsko nesrečo ali resni incident v slovenskem zračnem prostoru ali na slovenskem ozemlju, mora to takoj sporočiti policiji (klicna številka 113), Centru za obveščanje (klicna številka 112) ali kateremukoli centru kontrole zračnega prometa Republike Slovenije.

(2)

Na podlagi prejetega sporočila morajo organi iz prejšnjega odstavka takoj obvestiti preiskovalni organ pri ministrstvu, pristojnemu za promet, Upravo Republike Slovenije za civilno letalstvo in policijo, če gre za nesrečo vojaškega zrakoplova pa tudi ministrstvo, pristojno za obrambo.

3. člen

(pomen izrazov in kratic)

(1)

Posamezni izrazi in kratice, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

AIP (Aeronautical Information Publication) je Zbornik letalskih informacij Republike Slovenije, ki ga izdaja Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava).

2.

Glavni preiskovalec (investigator in charge) je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, vodenje in nadzor preiskave in je imenovana na podlagi svoje usposobljenosti v skladu z določbo tretjega odstavka 138. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 in 114/02; v nadaljnjem besedilu: zakon).

3.

Operator zrakoplova (aircraft operator) je vsaka fizična oseba, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali organ, ki namerava upravljati oziroma upravlja z zrakoplovom/vi.

4.

Preiskava (investigation) je postopek, ki se izvaja zaradi preprečevanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov. Vključuje zbiranje podatkov in ugotavljanje dejstev ter njihovo analizo, sestavo sklepov oziroma zaključkov o letalski nesreči, vključno z ugotovitvijo vzroka ali vzrokov letalske nesreče, resnega incidenta oziroma incidenta ter po potrebi objavo varnostnih priporočil.

5.

Registrator leta (flight recorder) je kakršnakoli snemalna naprava, nameščena v zrakoplovu, ki olajšuje preiskavo letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov.

6.

Smrtna poškodba (fatal injury) pomeni poškodbo, ki jo dobi oseba v letalski nesreči in katere posledica je njena smrt v 30 dneh od dneva nesreče.

7.

Težka poškodba (serious injury) pomeni poškodbo, ki jo dobi oseba v letalski nesreči in ki:

-

zahteva hospitalizacijo za več kot 48 ur in se začne v sedmih dneh od dneva dobljene poškodbe ali

-

ji sledi zlom katerekoli kosti (razen preprostih zlomov prstov na roki, nogi ali zloma nosu) ali

-

vključuje raztrganine, ki povzročajo težke krvavitve, poškodbe živcev, mišic ali kit ali

-

vključuje poškodbe katerega koli notranjega organa ali

-

vključuje opekline druge ali tretje stopnje ali vsako opeklino, ki prizadene več kot 5% telesne površine ali

-

vključuje dokazano izpostavljenost kužnim snovem ali škodljivemu sevanju.

8.

Varnostno priporočilo (safety recommendation) pomeni vsak predlog preiskovalnega organa, ki vodi tehnično preiskavo in temelji na podatkih, izhajajočih iz preiskave. Njegov namen je preprečevanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov v prihodnosti.

9.

Vzroki (causes) so dejanja ali njihova opustitev, dogodki ali okoliščine oziroma njihova kombinacija, ki so povzročili letalsko nesrečo, resni incident ali incident.

(2)

Ostali izrazi in kratice, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa zakon.

II. PREISKOVALNI ORGAN IN NJEGOVE NALOGE

4. člen

(preiskovalni organ)

(1)

Preiskovalni organ je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Organiziran je kot samostojna (posebna) organizacijska enota pri ministrstvu, pristojnem za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)

Naloga preiskovalnega organa je preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov z namenom preprečevanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov ter zmanjšanja tveganj v prihodnosti, vse v skladu z določbami te uredbe.

(3)

Preiskovalni organ preiskuje tudi okoliščine in dogodke, v katerih je prišlo do ogrožanja varnosti zračnega prometa, ugotavlja dejstva in vzroke, jih analizira in predlaga ukrepe z objavo varnostnih priporočil s ciljem, da se odvrnejo in preprečijo nove nevarnosti in tveganja.

(4)

Preiskovalni organ vodi statistiko o letalskih nesrečah, resnih incidentih in incidentih ter pri tem upošteva tudi priročnik o statističnem programu ICAO (ICAO Doc 9060-AT/723/4) in predpise skupnosti. Te podatke enkrat letno objavi na svoji spletni strani.

(5)

Statistični podatki iz prejšnjega odstavka zajemajo zlasti podatke o:

1.

udeleženih zrakoplovih po državni pripadnosti, proizvajalcih, tipih in modelih zrakoplovov;

2.

operatorju/ih zrakoplova/ov;

3.

vrsti/ah operacije;

4.

vrstah poškodb zrakoplovov, vrstah poškodb oseb, pri prevozu nevarnih snovi pa tudi o vrsti nevarne snovi;

5.

številu članov posadke in potnikov v zrakoplovu;

6.

številu ponesrečenih ter številu mrtvih članov posadke in potnikov;

7.

številu ponesrečenih ter številu mrtvih oseb, ki niso bile v zrakoplovu/ih;

8.

kraju dogodka, datumu in poteku;

9.

ugotovljenih vzrokih dogodka.

(6)

Statistični podatki se vodijo ločeno za zrakoplove največje vzletne mase do 2.250 kg, od 2.250 kg do 5.700 kg ter nad 5.700 kg.

(7)

Preiskovalni organ lahko zagotavlja prisotnost preiskovalcev na letalskih prireditvah in drugih prireditvah, ki so povezane z varnostjo zračnega prometa, če s tem ni prizadeto izpolnjevanje nalog preiskovalnega organa.

(8)

Preiskovalnemu organu in preiskovalcem morajo biti zagotovljena sredstva iz državnega proračuna za potrebno opremo za preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, ki jo določa priloga št. 13 h konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ-MP, št. 3/54 in Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva; v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija) ter priročnik o preiskovanju letalskih nesreč in incidentov (ICAO Doc 6920 – AN/855/4 in ICAO Doc 9756 – AN/965).

5. člen

(poročanje in predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti zračnega prometa)

(1)

Preiskovalni organ enkrat letno pisno poroča o svojem delu Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministru, pristojnem za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), pa dvakrat letno.

(2)

V primeru letalske nesreče zrakoplova z največjo vzletno maso nad 2.250 kg preiskovalni organ poroča o poteku preiskave v potrebnem obsegu vladi in ministru, o vseh ostalih letalskih nesrečah in resnih incidentih pa v potrebnem obsegu poroča samo ministru.

(3)

Po potrebi preiskovalni organ predlaga vladi in ministru potrebne ukrepe za izboljšanje varnosti zračnega prometa.

6. člen

(začetek preiskave, zagotavljanje stalne pripravljenosti [br] in obseg preiskav)

(1)

Preiskovalni organ začne s postopkom preiskave takoj, ko izve za letalsko nesrečo oziroma resni incident.

(2)

Preiskovalni organ zagotavlja stalno pripravljenost vsaj enega preiskovalca. Preiskovalec je v pripravljenosti z ustreznim službenim vozilom in s pripadajočo opremo za preiskovanje letalskih nesreč.

7. člen

(imenovanje komisije za preiskavo dogodka)

(1)

Vodja preiskovalnega organa takoj, ko izve za dogodek, ustno imenuje glavnega preiskovalca iz sestave preiskovalnega organa.

(2)

Glavni preiskovalec predlaga vodji preiskovalnega organa sestavo komisije za preiskavo (v nadaljnjem besedilu: komisija) glede na obseg dogodka. Kadar obseg in značaj dogodka zahtevata sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov za določena področja letalstva, lahko glavni preiskovalec predlaga vodji preiskovalnega organa tudi njihovo sodelovanje pri delu komisije.

(3)

Vodja preiskovalnega organa na začetku preiskave dogodka, po ugotovitvi potrebnih dejstev, določi število članov komisije in izda pisni sklep o imenovanju komisije.

(4)

Izjemoma lahko vodja preiskovalnega organa za glavnega preiskovalca iz organizacijsko tehničnih razlogov določi tudi sebe.

(5)

Komisija je pri svojem delu samostojna in neodvisna.

8. člen

(preiskovanje manj zapletenih primerov)

(1)

Če vodja preiskovalnega organa skupaj z glavnim preiskovalcem iz prvega odstavka prejšnjega člena na začetku preiskave ugotovi, da gre za manj zapleten primer, preiskavo nadaljuje in opravi glavni preiskovalec sam. Vodja preiskovalnega organa izda pisni sklep o imenovanju glavnega preiskovalca.

(2)

Izjemoma lahko vodja preiskovalnega organa za glavnega preiskovalca iz organizacijsko tehničnih razlogov določi tudi sebe.

(3)

Glavni preiskovalec je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

III. SESTAVA KOMISIJE ZA PREISKAVO DOGODKA IN PREISKOVALNEGA ORGANA, DELO PREISKOVALNEGA ORGANA TER KOMISIJE, ZAVAROVANJE IN VAROVANJE OBMOČJA LETALSKE NESREČE TER DOSTOP IN OMEJITVE NA OBMOČJU LETALSKE NESREČE

9. člen

(sestava komisije in preiskovalnega organa)

(1)

Komisijo za preiskovanje letalske nesreče oziroma resnega incidenta sestavljajo:

1.

glavni preiskovalec in

2.

eden ali več preiskovalcev kot člani komisije.

(2)

Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi domači oziroma tuji letalski strokovnjaki iz drugega odstavka 7. člena te uredbe in letalski strokovnjaki, ki jih kot svoje predstavnike imenuje država proizvajalca zrakoplova, država načrtovalca zrakoplova in država operatorja zrakoplova, ki je bil udeležen v letalski nesreči.

(3)

Preiskovalni organ je sestavljen ter mora biti popolnjen s preiskovalci, ki imajo delovne izkušnje v skladu z določbo drugega odstavka 138. člena zakona, kot:

-

poklicni ali prometni pilot,

-

kontrolor letenja,

-

letalski inženir tehnične priprave,

-

letalski mehanik/tehnik.

10. člen

(delo preiskovalnega organa in komisije, zavarovanje ter varovanje območja letalske nesreče in izkaznica preiskovalca)

(1)

Kadar ta uredba ne določa drugače, preiskovalni organ in komisija svoje delo opravljata tudi v skladu z ureditvijo, ki izhaja iz priloge št. 13 k Čikaški konvenciji.

(2)

Komisija za preiskavo dogodka ali glavni preiskovalec opravlja delo na podlagi operativnega načrta glavnega preiskovalca.

(3)

Nikomur ni dovoljeno kakršno koli poseganje v delo preiskovalnega organa, komisije in preiskovalcev, ki se nanaša na vsebino ali obseg preiskave dogodka, kot tudi ne kakršno koli vplivanje na vsebino končnega poročila o dogodku ali na varnostna priporočila.

(4)

Postopek preiskave se izvede enostavno in smotrno.

(5)

Območje letalske nesreče in območje razbitin ter sledi in predmetov iz zrakoplova sprva zavarujejo policisti, in sicer do zaključka njihovega ogleda oziroma do zaključka ogleda preiskovalnega sodnika. Po prenehanju zavarovanja s strani policistov se po potrebi, na zahtevo glavnega preiskovalca, nadaljuje z varovanjem. Tako nadaljevanje varovanja zagotovi ministrstvo. Z varovanjem območja letalske nesreče in območja razbitin ter sledi in predmetov se lahko preneha po izdaji pisnega sklepa glavnega preiskovalca.

(6)

Glavni preiskovalec in preiskovalci se pri izvajanju nalog v zvezi s preiskovanjem izkazujejo s službeno izkaznico, osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena te uredbe pa s priponko "sodelavec komisije za preiskovanje letalske nesreče", ki jo izda glavni preiskovalec.

(7)

Izjemoma glavni preiskovalec lahko dovoli drugim osebam gibanje na območju letalske nesreče oziroma območju razbitin, vendar šele po končanem ogledu preiskovalnega sodnika oziroma policistov. Druge osebe iz tega odstavka se izkažejo s priponko "dovoljenje za gibanje na območju letalske nesreče", ki jo izda glavni preiskovalec.

(8)

Službeno izkaznico izda minister. Oblika, barva, zaščita in vsebina službene izkaznice ter priponk iz šestega in sedmega odstavka tega člena so določeni v prilogi št. 1, ki je sestavni del te uredbe. Službena izkaznica je veljavna pet let oziroma do prenehanja dela v preiskovalnem organu.

(9)

Preiskovalni organ vodi evidenco o izdanih in vrnjenih službenih izkaznicah. Prejemnik službene izkaznice jo mora vrniti preiskovalnemu organu, če mu preneha delovno razmerje, prejemniki priponk pa po končani preiskavi na zavarovanem oziroma varovanem območju.

11. člen

(dostop in omejitve na območju letalske nesreče [br] in območju razbitin)

(1)

Območje letalske nesreče in območje razbitin je treba nemudoma učinkovito zavarovati, da nepooblaščene osebe nanj nimajo dostopa. Območje letalske nesreče in območje razbitin sprva zavarujejo policisti do zaključka njihovega ogleda oziroma do končanega ogleda preiskovalnega sodnika. Nadaljnje varovanje se izvaja skladno z določbo petega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Na območju letalske nesreče oziroma na območju razbitin ni dovoljeno nikomur, razen osebam, ki jim dovoli glavni preiskovalec, dotikati se in premeščati razbitin, spreminjati območje letalske nesreče, brisati ali spreminjati sledi letalske nesreče, premeščati predmete ter drugo vsebino iz zrakoplova vse do konca varovanja območja nesreče oziroma območja razbitin.

(3)

Določba prejšnjega odstavka ne velja za ukrepe:

-

ki jih odreja preiskovalni sodnik oziroma policija v zvezi z opravljanjem ogleda in drugih dejanj po zakonu, ki ureja kazenski postopek v dogovoru z glavnim preiskovalcem;

-

gašenja, po možnosti brez premeščanja razbitin in razvalin, brisanja sledi ter premikanja predmetov iz zrakoplova;

-

odvrnitve neposredno grozeče nevarnosti;

-

zaščite, reševanja in nudenja prve pomoči ponesrečenim, po možnosti z istočasnim pisnim in slikovnim dokumentiranjem njihovega položaja na mestu nesreče ali v odnosu na mesto nesreče.

Uredba o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov

Časovnica