ZZDT – Zakon o zaposlovanju in delu tujcev...

3058. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)

Razglašam zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. julija 2000.

Št. 001-22-125/00

Ljubljana, dne 24. julija 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZDT)

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

(1)

S tem zakonom se določajo pogoji, pod katerimi se lahko tujec zaposli ali dela v Republiki Sloveniji, če z mednarodnimi sporazumi ni drugače določeno.

(2)

Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe.

(3)

Za delo tujcev se po tem zakonu šteje opravljanje storitev, ki se izvajajo s tujci in druge oblike dela tujcev, ki temeljijo na pogodbah o delu oziroma drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Republike Slovenije.

(4)

V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije, državami članicami Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, Vlada Republike Slovenije Državnem zboru predlaga uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostno klavzulo).

(5)

V času uveljavljanja prehodnega obdobja ali v času uveljavljanja varnostne klavzule, se za državljane države iz prejšnjega odstavka, zoper katero Republika Slovenija uveljavlja prehodno obdobje ali varnostno klavzulo in njihove družinske člane, uporabljajo določbe tega zakona, razen XV.A poglavja, ki se za njih uporablja, ko Republika Slovenija uveljavlja prost dostop na slovenski trg dela, oziroma prost pretok storitev z napotenimi delavci.

(6)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenesejo naslednje direktive Evropske unije:

-

Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);

-

Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);

-

Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44);

-

Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261, 6. 8. 2004, str. 19);

-

Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375, 23. 12. 2004, str. 12);

-

Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289, 3. 11. 2005, str. 15);

-

Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212, 7. 8. 2001, str. 162);

-

Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L št. 31, 6. 2. 2003, str. 101);

-

Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L št. 304, 30. 9. 2004, str. 96).

2. člen

Opredelitev pojmov

Za potrebe tega zakona imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

Tujec je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije.

Begunec je oseba, ki ji je priznan status begunca, v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.

Oseba brez državljanstva je tujec, ki ga nobena država v skladu s svojimi pravnimi akti nima za svojega državljana.

Prosilec za mednarodno zaščito je tujec, ki ima po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, status prosilca za mednarodno zaščito.

Oseba s subsidiarno zaščito je oseba, ki ji je po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status osebe s subsidiarno zaščito.

Oseba z začasno zaščito je oseba, ki ji je po zakonu, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, dodeljena začasna zaščita.

Delodajalec je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje fizično osebo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Delavec je fizična oseba, ki ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem sklenjeno delovno razmerje in jo delodajalec na tej podlagi obvezno socialno zavaruje.

Sezonsko delo je občasna oblika dela, odvisna od menjave letnih časov.

Delovni migrant je delavec s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki je zaposlen ali opravlja delo v Republiki Sloveniji, in se najmanj enkrat tedensko vrača v kraj stalnega prebivališča.

Samozaposlena oseba je fizična oseba, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja s samostojnim delom, ki ga opravlja na podlagi vpisa v ustrezni, z zakonom predpisani register, in je zavezanec za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, oziroma se sama pridruži zavarovanju.

Zastopnik je fizična oseba, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika določen za zastopanje pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika in je vpisan v ustrezen register.

Napoteni delavec je fizična oseba, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v času izvajanja pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije, in zanj delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje.

Tuje podjetje je fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče oziroma sedež zunaj Republike Slovenije.

Tržna prisotnost: po tem zakonu se šteje, da je tuje podjetje tržno prisotno v državi, kadar ima na ozemlju Republike Slovenije podružnico ali drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali gospodarsko družbo z najmanj 50% lastniškim deležem.

Gibanje oseb znotraj združb: pomeni začasno premestitev fizične osebe, ki dela pri tuji pravni osebi z glavnim sedežem poslovanja izven Republike Slovenije, v organizacijsko enoto te pravne osebe, registrirano v Republiki Sloveniji.

Čezmejna storitev je storitev, ki jo na ozemlju Republike Slovenije na podlagi pogodbe z domačo pravno osebo izvaja tuje podjetje.

Poslovni obiskovalec je tuja fizična oseba, ki biva v Republiki Sloveniji, ne da bi pridobivala dohodek v Republiki Sloveniji ali neposredno opravljala javno prodajo ali storitve, temveč samo sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali podobnih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega podjetja v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa.

Rezident za daljši čas je tujec, ki ni državljan države članice Evropske unije in ima v državi članici Evropske unije dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj pet let.

Državljan EU je tujec z državljanstvom druge države članice Evropske unije.

Državljan EGP je tujec z državljanstvom države članice Evropskega gospodarskega prostora.

Tretja država je vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija.

Raziskovalec je tujec, ki ni državljan države članice EU, z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev in ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se zahtevajo navedene kvalifikacije.

Žrtev trgovine z ljudmi je tujec, ki ni državljan države članice EU, in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi trgovine z ljudmi.

3. člen

Uporaba zakona

(1)

Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, če s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.

(2)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

1.

tujce, ki so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete in razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;

2.

tujce, ki v državi opravljajo storitve v okviru ustreznih dvostranskih ali večstranskih mednarodnih sporazumov ali sporazumov z Evropsko unijo ali mednarodnimi organizacijami o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju, ali opravljajo storitve v okviru projektov, ki se izvajajo skladno z navedenimi sporazumi, in so prijavljeni pri pristojnem ministrstvu za znanost in tehnologijo oziroma ministrstvu za šolstvo in šport;

3.

tujce, ki so kot poročevalci za tuje medije ali tuji dopisniki akreditirani v Republiki Sloveniji;

4.

tujce, ki opravljajo duhovniški poklic v okviru ustanovljenih verskih skupnosti in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru registriranih organizacij in verskih skupnosti;

5.

tujce, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;

6.

tujce, ki so člani posadke ladij, posadke letal ali zaposleni v podjetjih cestnega in železniškega transporta, ki imajo sedež podjetja, pri katerem so zaposleni, registriran v tujini;

7.

tujce, ki so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov družb in niso zastopniki;

8.

poslovne obiskovalce;

9.

tujce in njihovo spremljevalno tehnično osebje, ki kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke oziroma občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju;

10.

tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji status vajenca, dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo vajeništvo ali študentsko delo ter tujce, ki opravljajo vajeništvo ali študentsko delo na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov oziroma dijakov;

11.

tujce, ki nepridobitno opravljajo delo v okviru organiziranih mladinskih taborov in drugih občasnih oblik sodelovanja mladih na mednarodni ravni, ki jih organizirajo pooblaščene organizacije, šole, institucije, ministrstva ali lokalne skupnosti;

12.

tujce, ki osebno opravljajo storitve ustvarjanja s področja kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno-scenske, plesne in baletne umetnosti; s področja literarnih umetnosti; s področja fotografske, video in filmske umetnosti; s področja umetnosti elektronskih medijev; kot spremljajočo instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje ter kot strokovnjaki s področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva, arhivistike in ustvarjalne kulture.

V primeru dvoma glede storitev ustvarjanja s področja kulture iz prejšnjega stavka da mnenje minister, pristojen za kulturo;

13.

tujce, ki sodelujejo na športnih in šahovskih prireditvah;

14.

raziskovalce, ki imajo sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, in za raziskovalce, ki izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev v Republiki Sloveniji in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca.

4. člen

Temeljne določbe

(1)

Državni zbor Republike Slovenije z resolucijo o migracijski politiki določi temelje politike zaposlovanja in dela tujcev, ki se izvaja v skladu s tem zakonom in z mednarodnimi sporazumi, na bilateralni in multilateralni ravni.

(2)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) v skladu s sprejeto politiko zaposlovanja in dela tujcev sklepa mednarodne sporazume, s katerimi določa pogoje za gibanje delavcev in pretok storitev med državami podpisnicami sporazuma in sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.

(3)

Tujci, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji pod pogojem, da imajo delovno dovoljenje in da je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca v skladu z določbami tega zakona. V primerih, določenih v tem zakonu, je izjemoma dopustno delo tujcev samo na podlagi potrdila o prijavi dela.

(4)

Potrdilo o prijavi dela na predpisanem obrazcu je dokument, s katerim se dokazuje legalnost dela tujcev v državi.

(5)

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, je nična.

(6)

Tujec sme v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje.

(7)

Delodajalec na tujca ne sme prenašati finančnih bremen v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj oziroma urejanjem delovnega razmerja, ki so po tem zakonu oziroma drugih predpisih določena kot strošek delodajalca.

(8)

Delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu-uporabniku, lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas.

(9)

Kadar je delodajalec fizična oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti, sme zaposliti tujo fizično osebo ali z njo skleniti pogodbo o delu le pod pogojem, da tujec že ima dovoljenje za prebivanje v državi na drugih podlagah. Ta določba ne velja za fizično osebo, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča, ki lahko za sezonsko delo v kmetijstvu najame tudi tujce, ki še nimajo dovoljenja za prebivanje v državi.

(10)

Tuji delodajalec, ki v Republiki Sloveniji izvaja čezmejne storitve z napotenimi delavci, je v času izvajanja storitev v državi dolžan upoštevati slovensko delovnopravno zakonodajo.

(11)

Pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji so pri sklepanju pogodb s tujimi pogodbenimi partnerji, ki vključujejo delo tujcev, dolžne upoštevati določbe tega zakona glede pogojev, pod katerimi se tujcem izdajo delovna dovoljenja.

II. POGLAVJE

OMEJITEV ŠTEVILA TUJCEV NA TRGU DELA

5. člen

Določitev najvišjega števila tujcev

(1)

Vlada v skladu z migracijsko politiko in ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela letno določi kvoto delovnih dovoljenj (v nadaljevanju: kvota), s katero omeji število tujcev na trgu dela.

(2)

Kvoto vladi predlaga minister, pristojen za delo, ob predhodni pridobitvi mnenja pristojnih zbornic in reprezentativnih sindikatov na ravni države.

(3)

V kvoto se ne vštevajo tujci, za katere s tem zakonom niso predpisana delovna dovoljenja, tujci z osebnim delovnim dovoljenjem, zastopniki in tuji napoteni delavci na dodatnem izobraževanju.

(4)

Kvota se razdeli za naslednje namene:

1.

zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji,

2.

napotene tujce v Republiko Slovenijo,

3.

usposabljanje in izpopolnjevanje,

4.

sezonsko delo tujcev,

5.

individualne storitve tujcev.

(5)

Kvota iz prvega odstavka tega člena letno ne sme presegati 5% aktivnega prebivalstva Republike Slovenije, po podatkih Urada za statistiko.

(6)

Kvote, ki jih Republika Slovenija dogovori z mednarodnimi sporazumi, se ne vštevajo v kvoto iz prvega odstavka tega člena.

(7)

Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali iz določenih regionalnih področij, kadar je to utemeljeno z javnim ali splošnim gospodarskim interesom.

(8)

Razlogi za sprejem ukrepov iz prejšnjega odstavka so naslednji:

1.

sprejem mednarodnega sporazuma, na podlagi katerega se zmanjšajo potrebe po zaposlovanju tujih delavcev,

2.

naraščajoči trendi brezposelnosti,

3.

zmanjšanje potreb po tujih delavcih zaradi programov aktivne politike zaposlovanja,

4.

ocena, da se tujci po izteku veljavnosti dovoljenj ne bodo mogli vrniti v matično državo,

5.

zahteve pristojne zbornice ali reprezentativnih sindikatov na ravni države, utemeljene z izgubo delovnih mest v posameznih sektorjih.

(9)

Vlada lahko sprejme tudi posebne ukrepe za omejitev števila samozaposlenih tujcev po posameznih področjih dejavnosti, če ima povečano samozaposlovanje tujcev za posledico naraščanje domače brezposelnosti v tej dejavnosti.

(10)

Pobudo za sprejem ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko da pristojni minister, poklicno združenje, pristojna zbornica ali reprezentativni sindikati na ravni države.

(11)

Posamično medletno odstopanje navzgor od kvote je izjemoma dopustno, če vlada ugotovi, da za to obstaja javni gospodarski interes. Vlada v navedenem primeru določi obseg in trajanje tovrstnih prekoračitev, na predlog pristojne zbornice ali pristojne delodajalske organizacije v soglasju z reprezentativnimi sindikati na ravni države, ministrstvom, pristojnim za delo in ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, v okviru katere naj bi bila dopustna izjema.

(12)

Vlada lahko določi, da se v primerih mednarodnih razpisov delovna dovoljenja izdajo izven kvote, brez preverjanja stanja na trgu dela. V navedenih primerih vlada določi število tujih delavcev in druge potrebne pogoje v skladu s tem zakonom.

(13)

Organi, ki odločajo o registraciji tujcev za opravljanje samostojne poklicne ali druge oblike dela v okviru pridobitne dejavnosti, ki je povezana s statusom samostojnega podjetnika posameznika, so pri vpisovanju tujcev v ustrezne registre dolžni upoštevati omejitve in ukrepe, ki jih sprejme vlada.

6. člen

Določitev prioritet

(1)

Kvota, ki jo vlada določi za posamezne namene, se razdeli po naslednjem vrstnem redu:

1.

veljavna delovna dovoljenja,

2.

nova delovna dovoljenja.

(2)

Pri izdaji delovnih dovoljenj za novo zaposlovanje se prednostno obravnavajo naslednje kategorije tujcev:

1.

tujci, katerim se delovno dovoljenje izda neodvisno od stanja in razmer na trgu dela,

2.

ožji družinski člani tujcev z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas,

3.

tujci, s strokovno izobrazbo, na področju deficitarnih poklicev,

4.

delovni migranti iz sosednjih držav,

5.

rezidenti za daljši čas,

6.

ožji družinski člani tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje.

7. člen

Prepoved novega zaposlovanja ali dela

(1)

Novo zaposlovanje ali delo tujcev ni dopustno, kadar ima negativne učinke na prestrukturiranje gospodarstva in zaposlenost.

(2)

V skladu s prejšnjim odstavkom se šteje, da ima novo zaposlovanje ali delo negativne učinke na zaposlenost in prestrukturiranje gospodarstva in se delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj v naslednjih primerih:

1.

če je delodajalec pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod za zaposlovanje) vložil pisno obvestilo o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev;

2.

če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca odpuščal delavce, zaposlene za nedoločen čas, zaradi ekonomskih razlogov;

3.

če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge zavrnil zaposlitev brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem, objavljenim na zavodu za zaposlovanje;

4.

če delodajalec nima poravnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela;

5.

če delodajalec ne izkaže najmanj šestmesečnega poslovanja v višini, ki zagotavlja izplačilo minimalne plače za najmanj dva zaposlena delavca v vsakem od zadnjih šest mesecev poslovanja.

(3)

Prepovedi iz prejšnjega odstavka se, razen v primeru iz 4. točke drugega odstavka tega člena, ne upoštevajo, če gre za zaposlitve strokovnjakov z najmanj visokošolsko izobrazbo, sorodnikov delodajalca do tretjega kolena v ravni vrsti, in delavcev, ki jih lahko delodajalec v skladu z 11.c členom tega zakona zaposli brez kontrole trga dela.

(4)

V primeru nove zaposlitve delovnega migranta se ne upošteva prepoved iz 5. točke drugega odstavka tega člena.

(5)

V primeru sezonskega zaposlovanja ali dela na področju kmetijstva in gozdarstva se ne upošteva prepoved iz 5. točke drugega odstavka tega člena. V primeru, da je delodajalec fizična oseba, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča, se prepovedi iz drugega odstavka tega člena ne upoštevajo.

(6)

Slovenskemu ali tujemu delodajalcu je prepovedano novo zaposlovanje ali delo in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne:

1.

če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu tri leta pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 40.a, 43. ali 44. členu tega zakona ali po prvem odstavku 18. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo);

2.

če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 38., 40., 46. ali 49. členu tega zakona;

3.

če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu eno leto pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 39. ali 45. členu tega zakona.

(7)

Slovenskemu ali tujemu delodajalcu je prepovedano novo zaposlovanje ali delo in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne:

1.

če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu tri leta pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 1., 7., 8., 16. ali 17. točki prvega ali drugega odstavka 229. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 79/06 – ZZZPB-F);

2.

če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 1., 3., 4., 6., 7., 9. ali 10. točki prvega ali drugega odstavka 230. člena Zakona o delovnih razmerjih;

3.

če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu eno leto pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 2., 7., 10. ali 11. točki prvega ali drugega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih.

(8)

Novo zaposlovanje ali delo je tujcu prepovedano, če mu je bila dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po tem zakonu, ali po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta določba ne velja za tujca z osebnim delovnim dovoljenjem.

(9)

Pristojni davčni urad je zavodu za zaposlovanje dolžan sporočiti podatke iz 4. točke drugega odstavka tega člena, ki jih zavod za zaposlovanje potrebuje za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

III. POGLAVJE

DELOVNA DOVOLJENJA

8. člen

Splošne določbe

(1)

Delovno dovoljenje je dokument, na podlagi katerega lahko domači ali tuji delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu, oziroma opravlja drugo delo s tujcem v skladu z določbami tega zakona.

(2)

Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.

(3)

Osebno delovno dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas.

(4)

Dovoljenje za zaposlitev se praviloma izda za dobo do enega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(5)

Dovoljenje za delo se izda z različno časovno omejitvijo, odvisno od namena, za katerega je bilo izdano.

(6)

Delovno dovoljenje se praviloma izda na vlogo delodajalca, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(7)

Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje, razen če ta zakon ne določa drugače.

(8)

Tujec, ki je pridobil dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi, je na trgu dela v enakem položaju kakor drugi tujci z dovoljenjem za začasno prebivanje.

(9)

Za izdajo delovnega dovoljenja morata vlagatelj in tujec izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom.

(10)

Med trajanjem delovnega razmerja mora imeti tujec v skladu s slovensko zakonodajo prijavljeno socialno zavarovanje.

(11)

V primeru sklepanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti prosto delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

(12)

Zavod za zaposlovanje je v primeru, da je s tem zakonom določena kontrola trga dela, dolžan v roku osmih delovnih dni od prijave prostega delovnega mesta delodajalca pisno obvestiti, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z domačimi izenačene brezposelne osebe. V primeru iz četrtega odstavka 11.a člena tega zakona zavod za zaposlovanje delodajalca pisno obvesti o soglasju ali zavrnitvi soglasja v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta.

(13)

Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za prijavljeno prosto delovno mesto mora delodajalec vložiti v roku 30 dni od dneva vročitve obvestila iz prejšnjega odstavka oziroma v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta, če se trg dela ne kontrolira.

(14)

Delovno dovoljenje se odvzame in razveljavi, če:

1.

tujec, ki po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, ni pridobil dovoljenja za prebivanje ali mu je to prenehalo veljati,

2.

tujec opravlja delo, za katero mu ni bilo izdano delovno dovoljenje. Ta določba ne velja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem,

3.

tujec ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja z delodajalcem ali je to bilo prekinjeno pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja. Ta določba ne velja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem,

4.

delodajalec odjavi socialno zavarovanje tujca, ki je zaposlen na podlagi dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za sezonsko delo,

5.

delodajalec ne prijavi začetka dela tujca v roku iz prvega ali drugega odstavka 29.a člena tega zakona,

6.

samozaposleni tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo enega leta pred potekom veljavnosti delovnega dovoljenja preneha z opravljanjem dejavnosti, oziroma ni več vpisan v ustrezen register, ali vpisnik.

(15)

Minister, pristojen za delo, določi obrazce za vložitev prošnje za izdajo delovnega dovoljenja, organ, pri katerem se prošnja vloži, dokazila k vlogam, način izkazovanja izobrazbe in poklicne usposobljenosti tujca ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.

(16)

Če tujec iz kakršnih koli razlogov na strani tujca ali delodajalca ne sklene delovnega ali pogodbenega razmerja, oziroma ne nastopi dela ali se delovno oziroma pogodbeno razmerje prekine pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, je delodajalec dolžan vrniti delovno dovoljenje organu, ki ga je izdal v roku:

1.

15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje tujcu, ki pred tem ni imel dovoljenja za prebivanje, če tujec ne nastopi dela;

2.

10 dni od vročitve dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za tujca, ki ima dovoljenje za prebivanje, če ne nastopi dela;

3.

tri delovne dni od prekinitve delovnega ali pogodbenega razmerja s tujcem.

(17)

Če pristojni organ v primeru iz prejšnjega odstavka s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec oziroma delodajalec zlorabil namen izdaje dovoljenja za zaposlitev oziroma dovoljenja za delo ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje, je tujcu prepovedan dostop na trg dela za pet let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe, oziroma je delodajalcu prepovedano novo zaposlovanje in delo za 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe. Če ima tujec ob začetku pravnomočnosti odločbe ali sodbe veljavno dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, se mu to razveljavi.

(18)

Če je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je bilo dokazilo o izobrazbi ponarejeno, se tujcu, če ima veljavno dovoljenje za zaposlitev, to razveljavi in prepove zaposlovanje in delo v Republiki Sloveniji za pet let od pravnomočnosti odločbe.

9. člen

Pristojni organi

(1)

Postopke v zvezi z izdajo, prenehanjem veljavnosti in odvzemom delovnih dovoljenj, ter v zvezi z izdajo potrdil, predpisanih s tem zakonom, izvaja zavod za zaposlovanje v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.

(2)

O pritožbah zoper odločbe in ukrepe, ki jih na prvi stopnji izda zavod za zaposlovanje, odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(3)

Postopke v zvezi s pogoji za registracijo oziroma izbrisom tujca, ki samostojno opravlja poklicno ali drugo gospodarsko dejavnost iz registra, izvajajo organi in pristojne zbornice v skladu s posebnimi zakoni.

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE

10. člen

Splošne določbe

(1)

Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva ali stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v času veljavnosti tujcu omogoča prosti dostop do trga dela, razen če je osebno delovno dovoljenje izdano za samozaposlitev.

(2)

Osebno delovno dovoljenje se izda za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela. Tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas ter tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, se lahko vpiše v evidenco brezposelnih oseb.

10.a člen

Osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev

(1)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, lahko tujec ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo, ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas.

(2)

Tujec iz prejšnjega odstavka lahko pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da ima veljavno dovoljenje za prebivanje,

2.

da je pred registracijo oziroma vpisom najmanj eno leto neprekinjeno prebival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za prebivanje,

3.

da izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 eurov in

4.

da v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora oziroma ustrezno najemno pogodbo ali, da v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora (objekta) ali ustrezno najemno pogodbo za prostor (objekt), kjer ima sedež.

(3)

Pogoj enoletnega prebivanja iz prejšnjega odstavka ne velja za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca do tretjega kolena v ravni vrsti in za tujca, ki je bil neprekinjeno najmanj eno leto pred registracijo v Republiki Sloveniji zaposlen kot delovni migrant. Za delovnega migranta se ne upoštevata pogoja iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.

(4)

Pogoj enoletnega neprekinjenega prebivanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi delovnega dovoljenja za sezonska dela, za izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi oziroma nameščenimi delavci ali za usposabljanje in izpopolnjevanje.

(5)

Minister, pristojen za delo, lahko po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za gospodarstvo, za različne dejavnosti predpiše, da mora tujec izkazati višja ali nižja lastna sredstva, kakor so določena v 3. točki drugega odstavka tega člena.

(6)

Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti lahko pridobi tudi tujec, ki je vpisan v ustrezen, z zakonom predpisan vpisnik.

(7)

Osebno delovno dovoljenje iz drugega odstavka tega člena lahko tujec ponovno pridobi, če je vpisan kot ustanovitelj ali soustanovitelj v sodni register in zastopa osebno gospodarsko družbo ali njeno pravno naslednico ali je vpisan v poslovnem registru kot samostojni podjetnik posameznik.

10.b člen

Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let

(1)

Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:

1.

ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine,

2.

ožji družinski član tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, če je pred tem najmanj dve leti že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,

3.

slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti, ki nima slovenskega državljanstva,

4.

samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji dve leti neprekinjeno samozaposlen in je vpisan v poslovni register,

5.

tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku,

6.

delovni migrant, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku,

7.

tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo, če si v roku enega leta od pridobljenega naziva najde delodajalca ali se samozaposli,

8.

tujec, ki je v Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in si v roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli,

9.

ožji družinski član tujca iz prejšnje točke,

10.

ožji družinski član tujca s statusom raziskovalca,

11.

oseba s subsidiarno zaščito.

(2)

V primeru iz 10. točke prejšnjega odstavka se delovno dovoljenje razveljavi, če tujec izgubi status raziskovalca, razen če ožji družinski član izpolnjuje pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let na drugi podlagi.

(3)

V primeru iz 11. točke prvega odstavka tega člena se delovno dovoljenje razveljavi, če tujec izgubi status osebe s subsidiarno zaščito.

(4)

Za ožje družinske člane slovenskega državljana se štejejo:

1.

zakonec,

2.

neporočeni otroci do dopolnjenega 21. leta starosti,

3.

neporočeni otroci zakonca do dopolnjenega 21. leta starosti,

4.

neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši, katere je slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,

5.

neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši zakonca, ki jih je zakonec slovenskega državljana po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,

6.

starši slovenskega državljana do njegovega 21. leta starosti.

Za ožjega družinskega člana slovenskega državljana se po tem zakonu šteje tudi drug sorodnik, ki mu organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.

(5)

Za ožje družinske člane tujca se štejejo:

1.

zakonec,

2.

mladoletni neporočeni otroci tujca,

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)

Časovnica