Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o...

3002. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

Na podlagi 16. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02 – ZG-A in 110/02 – ZGO-1) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kulturo

P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

1. člen

V Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98) se v celotnem besedilu:

-

besedilo "gospodarska enota" nadomesti z besedilom "gozdnogospodarska enota" v ustreznem sklonu;

-

kratica "GE" nadomesti s kratico "GGE";

-

besedilo "gospodarski razred" nadomesti z besedilom "rastiščnogojitveni tip" v ustreznem sklonu;

-

kratica "GR" nadomesti s kratico "RGR";

-

beseda "kategorija" nadomesti z besedilom "gospodarska kategorija" v ustreznem sklonu;

-

besedilo "oblika lastništva" nadomesti z besedilom "lastniška kategorija" v ustreznem sklonu;

-

besedilo "ureditvena enota" nadomesti z besedilom "načrtovalna enota" v ustreznem sklonu,

-

besedilo "obdobje veljavnosti" nadomesti z besedilom "ureditveno obdobje" v ustreznem sklonu.

2. člen

V 2. členu se besedilo petega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

"Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po sprejemu novega gozdnogospodarskega načrta GGE en izvod starega načrta izroči Arhivu Republike Slovenije, drugi izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, tretji izvod pa ZGS trajno hrani.".

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

"ZGS trajno hrani tudi gozdno kroniko ter evidence, predpisane s tem pravilnikom.".

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

3. člen

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.

Vsi dokumenti, ki so bili izdelani v postopku priprave gozdnogospodarskih načrtov, zlasti terenski opisi, beležke meritev in terensko kartno gradivo, so dokumentarno gradivo, ki ga mora ZGS hraniti najmanj do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta. Vsi numerični in grafični podatki, ki so bili zbrani za pripravo gozdnogospodarskega načrta, so del zbirke podatkov o stanju in razvoju gozdov.

Podatki iz prejšnjega odstavka in računalniški zapis gozdnogospodarskega načrta mora ZGS hraniti na dveh ločenih mestih v obliki, ki zagotavlja trajen računalniški zapis.

Vse grafične podatke, ki so podlaga gozdnogospodarskim načrtom, je potrebno izdelati in hraniti tudi v njihovem metapodatkovnem zapisu.

Zbirka podatkov o stanju in razvoju gozdov, ki jo vodi ZGS, vsebuje bazo podatkov o:

-

stalnih vzorčnih ploskvah,

-

odsekih,

-

sestojih,

-

funkcijah,

-

poseku,

-

izvedenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih,

-

gozdnih cestah,

-

gozdnih združbah.

Vsi podatki iz prejšnjega odstavka so prostorsko opredeljeni – absolutno z zemeljskimi koordinatami ali relativno z oznako najnižje načrtovalne enote.

Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu naveden njihov vir.

Zbirka podatkov o stanju in razvoju gozdov se ažurira vsako leto, tako da se vanjo vnesejo novopridobljeni podatki prejšnjega leta najkasneje do 1. aprila tekočega leta.".

4. člen

V 8. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Gozdne združbe se združujejo v naslednje skupine rastišč:

1.

logi;

2.

gabrovja in dobrave;

3.

bukovja na nekarbonatnih kameninah;

4.

gričevnata in podgorska bukovja na karbonatnih kameninah;

5.

gorska bukovja na karbonatnih kameninah;

6.

jelovja z bukvijo;

7.

jelovja s smreko;

8.

termofilna bukovja;

9.

termofilna hrastovja;

10.

acidofilna borovja;

11.

bazofilna borovja;

12.

termofilna grmičevja;

13.

subalpinska bukovja;

14.

rušja in šotna barja.".

5. člen

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Funkcije gozda pomenijo:

1.

funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;

2.

hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v poplavnih, vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah;

3.

biotopska funkcija in funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno biotopsko funkcijo in funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, pomembnimi za obstoj in ohranitev populacij divjadi, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih o ohranjanju narave ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja;

4.

klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza; gozdovi, ki se nahajajo v območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki povzročajo kalamitete (vetrolomi); gozdovi, kjer stalna prisotnost vetrov povzroča deformirano rast gozdnega drevja ipd.;

5.

zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;

6.

higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, kafilerije, intenzivna živinoreja, smetišča in sežigalnice odpadkov, kurilnice, športna in otroška igrišča ipd.;

7.

obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd. objekte;

8.

rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);

9.

turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti, ki se pojavljajo kot motiv v turističnopropagandne namene, ali po katerih se odvija turistično vodenje;

10.

poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, muzeji na prostem (gozdne učilne), učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;

11.

raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave, ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;

12.

funkcija varstva naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varstva naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih o ohranjanju narave status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot ter zavarovana območja;

13.

funkcija varovanja kulturne dediščine: varovanje in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi v neposredni okolici enot kulturne dediščine ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);

14.

estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo opravljajo predvsem gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih o urejanju prostora ter območjih kulturne krajine po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih o ohranjanju narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;

15.

lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi z nadpovprečno rastnostjo na rastiščih z nadpovprečno proizvodno zmogljivostjo;

16.

funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, ipd. če so ti proizvodi predmet prodaje ali nadaljnje dodelave in niso namenjeni le lastni uporabi;

17.

lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami prostoživečih živalskih vrst, ki jih je po predpisih o lovu in divjadi dovoljeno loviti. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnogojitvenih oborah, gozdovi z visoko gostoto populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi.".

6. člen

V 10. členu se besedilo drugega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

"Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd in tista negozdna zemljišča, ki so z njim ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor. Šteje se, da imajo vsi gozdovi poudarjene vse funkcije vsaj na 3. stopnji.".

7. člen

11. člen se črta.

8. člen

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Rastiščnogojitveni razredi GGO (v nadaljnjem besedilu: RGR GGO) se oblikujejo po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov. Izjemoma se lahko v isti RGR GGO uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi.

Rastiščnogojitveni razredi GGE (v nadaljnjem besedilu: RGR GGE) se oblikujejo znotraj RGR GGO, pri čemer je treba upoštevati tudi razvojne težnje v pogledu drevesne sestave in zgradbe gozdov, funkcije gozdov in stopnjo njihove poudarjenosti ter način in intenzivnost gospodarjenja.".

9. člen

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Gozdnogospodarski načrt GGE sestavljajo besedilo, tabelarni, kartni in prostorski del.

Besedilo gozdnogospodarskega načrta GGE vsebuje:

1.

splošni opis GGE;

2.

prikaz funkcij gozdov;

3.

opis stanja gozdov;

4.

analizo preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov;

5.

določitev intenzivnosti in ciljev gospodarjenja z gozdovi;

6.

določitev usmeritev za zagotavljanje ciljev;

7.

opis stanja in zakonitosti razvoja gozdov, gozdnogojitvene cilje in smernice ter ukrepe po rastiščnogojitvenih razredih;

8.

okvirno ekonomsko presojo načrtovanih ukrepov.

Tabelarni, kartni in prostorski del se izdelajo kot ločene priloge gozdnogospodarskemu načrtu.".

10. člen

Besedilo 28. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Splošni opis GGE vsebuje:

1.

prikaz lege GGE v prostoru glede na GGO, občine in katastrske občine;

2.

naravne razmere:

-

reliefne, hidrološke, geološke, klimatske in druge podobne značilnosti,

-

gozdnatost in krajinske značilnosti,

-

gozdne združbe,

-

značilnosti živalskega sveta;

3.

gospodarske in družbene razmere:

-

struktura gozdne posesti,

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

Časovnica