Nalaganje dokumenta...
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 30-1225/1998, stran 1972 DATUM OBJAVE: 16.4.1998
RS 30-1225/1998
1225. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
o razglasitvi zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
Razglašam zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. aprila 1998.
Št. 001-22-45/98
Ljubljana, dne 10. aprila 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP)
O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina zakona
S tem zakonom se urejajo pravila javnega cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: cestni promet) in pogoji za udeležbo v cestnem prometu.
2. člen
Načelo zaupanja
(1)
Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste.
(2)
Kadar so udeleženci v cestnem prometu otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, je voznik motornega vozila dolžan nanje posebno paziti in jim, če zakon tako predpisuje, tudi pomagati.
3. člen
Sveti za preventivo
(1)
Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbijo za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu.
(2)
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije opravlja zlasti naslednje naloge:
-
proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa ter predlaga organom, ki urejajo posamezna področja pomembna za varnost cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti;
-
sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost prometa;
-
pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu ter sodeluje pri razvoju programa treninga varne vožnje;
-
spodbuja znanstveno raziskovalno delo na področju cestnega prometa;
-
izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja;
-
razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne službe;
-
razvija mednarodno sodelovanje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu in sodeluje v mednarodnih organizacijah;
-
nudi strokovno pomoč občinskim in mestnim svetom.
(3)
Sredstva za delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije zagotavlja Republika Slovenija in se določijo v vsakoletnem državnem proračunu. Svet lahko za opravljanje svojega dela in nalog pridobiva sredstva tudi iz drugih virov.
(4)
V občinah in mestnih občinah se ustanovijo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki opravljajo naloge iz prvega odstavka tega člena z ustrezno prilagoditvijo na pristojnosti in pomen vprašanj za varnost cestnega prometa za posamezno občino.
(5)
Republika Slovenija določi nacionalni program varnosti v cestnem prometu.
4. člen
Udeležba invalidov v prometu
(1)
Telesno ali duševno prizadeti udeleženec v cestnem prometu, ki zaradi prizadetosti pomeni povečano nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, se sme vključiti v promet, ko je storil vse, da ne ogroža sebe in drugih udeležencev v cestnem prometu (predelava vozila, proteza, spremljevalec, posebna označba, pes vodnik, palica, svetlobne označbe ponoči).
(2)
Za varnost mora udeleženec iz prejšnjega odstavka skrbeti sam, in tisti, ki zanj odgovarja.
5. člen
Varnost invalidov
(1)
Osebe iz 4. člena tega zakona, ki vozijo motorno vozilo, lahko vozilo za vožnjo po cesti označijo z nalepko. Nalepka je rumene barve s tremi črnimi pikami.
(2)
Telesno prizadeti udeleženci v cestnem prometu lahko nosijo na obeh rokavih rumene trakove s tremi črnimi pikami.
(3)
Slepi pešci brez spremstva morajo imeti belo palico, lahko pa tudi rumeni trak iz prejšnjega odstavka.
(4)
Posebnih oznak iz prejšnjih odstavkov ne smejo uporabljati drugi udeleženci v cestnem prometu.
(5)
Osebe iz 4. člena tega zakona morajo biti deležne posebne pozornosti drugih udeležencev v cestnem prometu.
(6)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše vsebino in obliko nalepke ter pogoje in načine za njeno uporabo.
6. člen
Kontrolni zdravstveni pregled
Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati voznika, za katerega se sumi, da zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih razlogov, uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ni več sposoben varno voziti v cestnem prometu.
7. člen
Vozila
(1)
Pravne in fizične osebe ter samostojni podjetniki-posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela in upoštevati vse predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu.
(2)
V vozilu in na njem smejo biti vgrajene samo naprave, rezervni deli in oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, če se za takšne naprave, nadomestne dele in opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija.
(3)
Policist ali pristojni inšpektor, ki ugotovi, da so v vozilo vgrajene tudi nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema ali posamezni sklopi, pa bi morali biti homologirani, izloči vozilo iz prometa in odvzame nalepko za tehnični pregled.
8. člen
Obveznosti delodajalcev
Pravne osebe, samostojni podjetniki-posamezniki, fizične osebe, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da bodo vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari oziroma prevoz za lastne potrebe, izpolnjevali predpisane zdravstvene, delovne in druge pogoje in vozili le z vozili, ki so brezhibna ter opremljena s predpisanimi napravami in opremo.
9. člen
Dolžnosti ob popravilu vozila
(1)
Kdor prodaja rezervne dele oziroma naprave ali sprejme vozilo v popravilo, pa ve, da obstaja sum, da je bilo vozilo, za katero se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo, udeleženo v prometni nesreči, povzročitelj nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu.
(2)
Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev.
10. člen
Vzdrževanje cest
(1)
Ceste, prometna signalizacija in oprema na njih morajo biti zgrajene, postavljene in vzdrževane tako, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa.
(2)
Prometna signalizacija in oprema mora biti postavljena in označena tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena.
(3)
Prehodi za pešce na cestah morajo biti primerno osvetljeni, na cestah izven naselja pa tudi označeni s predpisanimi prometnimi znaki. Na prehodih za pešce na cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer mora biti promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki.
11. člen
Označitev oseb pri delu na cesti
Osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali druga dela na cestah, ki niso popolnoma zaprte za promet, morajo nositi oblačila, ki so vidna na večjo razdaljo, ponoči pa dodatno označena s posebnimi odsevnimi materiali ali telesi.
12. člen
Promet na nekategoriziranih cestah
(1)
Na nekategorizirani cesti mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.
(2)
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.
(3)
Nekategorizirana cesta, ki je dana v uporabo za cestni promet, mora biti vzdrževana v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest.
(4)
Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto. Z izjemo kolovozne poti brez zgrajenega vozišča mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo.
(5)
Policist ali pristojna služba za nadzor nad občinskimi cestami lahko odredi, da se iz prometno varnostnih razlogov prepove cestni promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena. Prepoved cestnega prometa mora označiti njen upravljavec in traja do odprave razlogov za prepoved.
13. člen
Pooblastilo
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izvaja predpise in ukrepe v okviru svojega delovnega področja za zagotavljanje čim večje varnosti cestnega prometa v skladu s pristojnostmi, določenimi z mednarodnimi pogodbami, zakoni in na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi.
14. člen
Policijska pooblastila
(1)
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena policisti neposredno urejajo in nadzorujejo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet, vozila, voznike in druge udeležence v cestnem prometu ter izvajajo pooblastila v skladu z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom in drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.
(2)
Policisti nadzorujejo tudi voznike in vozila, ki prevažajo nevarne snovi ali izredne prevoze, športne in druge prireditve ter javne shode, če se ti odvijajo na cestah ali ob cestah in če vplivajo na promet na cestah.
15. člen
Pooblastila drugih organov
Nadzor nad izvajanjem predpisov o cestah, ki se nanašajo na vzdrževanje in varstvo cest, na delo subjektov, ki opravljajo javni prevoz oseb in stvari in prevoz za lastne potrebe, in ki se nanašajo na voznike ter vozila, opravljajo pristojni organi in službe za nadzor cest, cestnega prometa in za delo.
16. člen
Pooblastila občinskega redarstva
(1)
Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili opravlja tudi občinsko redarstvo in v zvezi s tem izvaja ukrepe, ki so s tem in drugimi zakoni prenešeni nanje, ter ukrepe, določene s predpisi lokalnih skupnosti (občin).
(2)
Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše enotno uniformo, označbe in opremo pooblaščenih delavcev občinskega redarstva.
17. člen
Pristojnosti lokalnih skupnosti
(1)
Za nemoten in varen promet na občinskih cestah so odgovorne lokalne skupnosti (občine).
(2)
Lokalna skupnost zaradi nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah v naseljih:
1.
določi prometno ureditev v naseljih;
2.
določi postopek in način dela občinskega redarstva za zagotavljanje reda nad ustavljenimi, parkiranimi in zapuščenimi vozili na občinskih cestah.
(3)
Prometno ureditev na državnih cestah ureja zakon o javnih cestah.
18. člen
(1)
Lokalna skupnost zaradi nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah v naseljih:
1.
predpiše dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri delih na cestah v naseljih;
2.
uredi način gonjenja in vodenja živine;
3.
odredi pogoje in način za odvoz nepravilno parkiranih vozil ter za postavitev naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo; na vozilo, ki je parkirano tako, da ogroža druge udeležence v cestnem prometu, ni dovoljeno postaviti naprave, ki prepreči odpeljati vozilo, pač pa se za tako parkirano vozilo odredi odvoz; odvoz se lahko odredi tudi za izločeno vozilo, za katero obstaja nevarnost, da se pomanjkljivost ne bo odpravila v roku iz prvega odstavka 219. člena;
4.
odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce na nevarnih mestih;
5.
odredi dodatne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci pojavljajo v večjem številu;
6.
odredi pogoje in načine odvoza počitniških prikolic in zapuščenih vozil;
7.
odredi odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene ali neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev nove signalizacije;
8.
omeji vožnjo kandidatov za voznika v času prometnih konic.
(2)
Zaradi zagotavljanja varnega odvijanja prometa lahko organ lokalne skupnosti, pristojen za promet, predlaga upravljalcu državne ceste omejitev največje dovoljene hitrosti in določitev posebne prometne ureditve na državnih cestah v naselju ter sprejme enake ukrepe za pomembnejše občinske ceste v naselju.
19. člen
Pomen izrazov
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
avtocesta je javna cesta, namenjena prometu motornih vozil, ki je označena s predpisanim prometnim znakom, ima dve fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom, od katerih je skrajni levi pas praviloma namenjen prehitevanju, ima križanja z drugimi prometnicami izvedena v različnih nivojih, je zavarovana proti prehajanju divjadi in na katero oziroma s katere je možna vključitev oziroma izključitev le po posebnih priključkih;
2.
območje umirjenega prometa je del ceste, cesta ali del naselja, ki je namenjeno predvsem gibanju pešcev in kot tako označeno s prometno signalizacijo;
3.
javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za lokalno cesto ali je namenjena posameznim vrstam udeležencev v cestnem prometu, kot so: pešci, goniči, jezdeci, kolesarji, vozniki koles s pomožnim motorjem, vozniki traktorjev in kmetijske mehanizacije; če je javna pot namenjena le posamezni vrsti udeležencev v cestnem prometu, mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;
4.
krožno križišče je križišče z otokom in krožnim smernim voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca;
5.
vozišče je del cestišča, ki je namenjen prometu vozil in ga pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko uporabljajo tudi pešci;
6.
smerno vozišče je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in ga lahko sestavljajo en, dva ali več prometnih pasov;
7.
prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo vozil v eni vrsti;
8.
prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje na delu ceste z velikim vzdolžnim nagibom onemogočajo tekoče odvijanje prometa;
9.
prometni prehitevalni pas je označen prometni pas, namenjen prehitevanju vozil;
10.
pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova namenjena pospeševanju pri vključevanju in zaviranju pri izključevanju vozil z javne ceste;
11.
odstavni pas je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili;
12.
posebni pasovi so: pas za parkiranje, kolesarski pas in pas za pešce;
13.
pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, namenjen ustavljanju in parkiranju vozil;
14.
pas za pešce je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen hoji pešcev;
15.
ločilni pas je del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči, in označen del vozišča, po katerem je promet prepovedan;
16.
robni pas je del cestišča, namenjen označevanju robov vozišča;
17.
kolesarski pas je vzdolžni del ceste, namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem, ki je zaznamovan z vzdolžno črto na vozišču ali pločniku;
18.
pešpot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, ki je namenjena izključno hoji pešcev;
19.
bankina je del cestišča ob vozišču ali robnem pasu, zgrajena kot njegov utrjeni ali neutrjeni del;
20.
območje za pešce je prometno območje, ki je namenjeno izključno pešcem; drugi udeleženci v prometu ga lahko uporabljajo samo v primeru, ko to dovoljuje prometna signalizacija;
21.
prehod za pešce je del površine vozišča ceste, ki je namenjen prehajanju pešcev čez vozišče in je označen s predpisano prometno signalizacijo;
22.
otok za pešce je dvignjena ali kako drugače zaznamovana površina na vozišču, namenjena začasnemu postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ali križišče, vstopajo v vozilo javnega prometa za prevoz potnikov ali izstopajo iz njega;
23.
vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev, med katere spadajo otroška prevozna sredstva, bolniški vozički ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca;
24.
enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša kot 50 cm;
25.
dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša kot 50 cm;
26.
motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem;
27.
osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev;
28.
tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora;
29.
kombinirano vozilo je motorno vozilo, namenjeno hkratnemu prevozu oseb in tovora, oziroma vozilo, ki se lahko brez posebnih predelav uporablja za prevoz samo oseb ali samo tovora; odstranitev in vgradnja sedežev se ne šteje kot predelava, če je konstrukcijsko zagotovljena možnost olajšane vgradnje in odstranitve sedežev;
30.
avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;
31.
zgibni avtobus je motorno vozilo, sestavljeno iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj povezani s pregibnim delom, ki omogoča prehajanje oseb iz enega v drugi del;
32.
traktor je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke oziroma se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo;
33.
motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, in motorno vozilo na treh kolesih, če njegova masa ne presega 400 kg;
34.
kolo z motorjem je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti kot 50 km/h;
35.
bivalno vozilo – avtodom je motorno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoča prevoz in bivanje oseb;
36.
delovni stroj je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 30 km/h (bager, buldožer, kombajn, valjar, viličar, finišer itd.);
37.
delovno vozilo je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti lahko razvije hitrost, večjo od 30 km/h (avtomobilsko dvigalo, motorno vozilo s hidravlično roko za opravljanje del v višini, motorno vozilo z raztegljivo lestvijo itd.);
38.
motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali nosi razne zamenljive priključke in orodja in služi za njihov pogon ali za vleko lahkega priklopnika;
39.
vlečno vozilo je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo ali je namenjeno izključno vleki vozil;
40.
vojaško vozilo je motorno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami, ki se uporabljajo v Slovenski vojski;
41.
tirno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po tirih;
42.
priklopno vozilo je vozilo, ki je namenjeno temu, da ga vleče drugo vozilo, bodisi da je konstruirano kot priklopnik ali kot polpriklopnik;
43.
polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno vozilo;
44.
lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg;
45.
kolo s pomožnim motorjem je enosledno vozilo s pomožnim motorjem, katerega konstrukcijske značilnosti v cestnem prometu na ravni cesti ne omogočajo hitrosti, večje od 25 km/h, in katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm;
46.
kolo je enosledno ali večsledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo;
47.
traktorski priključek je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (obračalnik, trosilnik, samonakladalka, škropilnica itd.);
48.
vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;
49.
skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;
50.
kolona vozil so tri ali več vozil, ki vozijo v vrsti po istem prometnem pasu z enako hitrostjo in v majhni medsebojni razdalji;
51.
zapuščeno vozilo je motorno vozilo na cesti, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj;
52.
največja dovoljena masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z njegovo oziroma njihovo nosilnostjo;
53.
masa vozila je masa praznega vozila brez oseb in tovora, s polnim rezervoarjem za gorivo, predpisano opremo in priborom;
54.
nosilnost je dovoljena masa, do katere se sme vozilo obremeniti po proizvajalčevi deklaraciji;
55.
skupna masa je masa vozila skupaj z maso tovora, ki se na njem prevaža, upoštevajoč tudi maso oseb, ki so na vozilu, kot tudi morebitnega priklopnega vozila skupaj z maso tovora;
56.
osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni podlagi obremenjuje vozišče, kadar vozilo miruje;
57.
udeleženec v cestnem prometu je oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem prometu;
58.
voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo;
59.
voznik začetnik je vsak voznik z vozniškim dovoljenjem za vožnjo motornih vozil do dopolnjenega osemnajstega leta starosti in voznik v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A do 125 ccm in kategorije A do 350 ccm delovne prostornine motorja, ali kategorije B ali C; voznik začetnik je tudi voznik v obdobju dveh let po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil teh kategorij, ki mu je organ za postopek o prekrških pred tem izrekel prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
60.
pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki po cesti hodi, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, se premika z bolniškim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje posebno prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;
61.
gonič, vodič ali jezdec živali je oseba, ki goni žival oziroma čredo ali pa vodi žival, namenjeno vleki, prenosu tovora, ali jo jaha;
62.
gospodarska vožnja je prevoz za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti;
63.
ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki, ali da se naloži oziroma razloži tovor, ali odpravi okvara na vozilu;
64.
ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;
65.
parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila, ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči, ali zato, da je voznik ravnal skladno s predpisi o varnosti prometa;
66.
vožnja mimo je vožnja mimo udeleženca v cestnem prometu, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;
67.
srečanje je vožnja mimo udeleženca v cestnem prometu, ki prihaja iz nasprotne smeri;
68.
prehitevanje je vožnja mimo drugega vozila, pešca ali živali, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu; hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v eno smer, se ne šteje za prehitevanje;
69.
lokalni promet je promet koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem in traktorjev ter promet drugih motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, in motornih vozil, katerih lastniki imajo na tem območju prebivališče ali sedež podjetja, registriranega za opravljanje prevozov;
70.
prometni tok je ena, dve ali več vrst vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;
71.
vidna razdalja je dolžina ceste pred udeležencem v cestnem prometu, ki jo udeleženec lahko vidi;
72.
bočna razdalja je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila do drugega vozila, udeleženca v cestnem prometu ali pa do ovire;
73.
reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko začne zavirati;
74.
zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve;
75.
pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;
76.
zmanjšana vidljivost je vidljivost, ki je manjša od poti ustavljanja, če se udeleženec v cestnem prometu premika z največjo dovoljeno hitrostjo;
77.
ponoči je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;
78.
nezanesljivo je ravnanje udeleženca v cestnem prometu, kadar zaradi neizkušenosti, neznanja, vpliva alkohola, mamil ali drugih vzrokov ne obvladuje več lastnega obnašanja ali vozila v cestnem prometu in prihaja zaradi tega do kršitev prometnih pravil, prometnih znakov ali odredb;
79.
ogrožanje je ravnanje, ki je v nasprotju z določili tega zakona, s katerim udeleženec v cestnem prometu povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, pa se ni, bodisi po naključju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeležencev v cestnem prometu;
80.
očitno pod vplivom alkohola je udeleženec v cestnem prometu takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;
81.
prometna nesreča je nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda;
Glede na posledice prometne nesreče delimo na:
a)
nesreče I. kategorije – so nesreče, pri katerih je nastala samo materialna škoda;
b)
nesreče II. kategorije – so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb lahko telesno poškodovanih;
c)
nesreče III. kategorije – so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb hudo telesno poškodovanih;
č) nesreče IV. kategorije – so nesreče, pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami nesreče v 30 dneh;
82.
udeleženec v prometni nesreči je vsaka fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem pripomogla, da je prišlo do nesreče, in vsakdo, ki je v nesreči utrpel škodo, bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl;
83.
izredna uporaba ceste pomeni, da je promet na cesti oviran zaradi števila udeležencev, njihovega obnašanja oziroma načina vožnje, ali zaradi uporabe ceste določenih udeležencev v cestnem prometu, ali zaradi skupine motornih vozil, ki zavzema na cesti več prostora, kot je običajno;
84.
strokovni pregled je zdravniški pregled udeleženca v cestnem prometu, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu;
85.
prometna ureditev je način odvijanja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste. Prometna ureditev obsega:
-
določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa;
-
omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
-
omejitve hitrosti in določanje ukrepov za umirjanje prometa,
-
ureditev mirujočega prometa;
-
določanje območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce;
-
določanje drugih obveznosti udeležencev v cestnem prometu.
Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
(2)
Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določa zakon o javnih cestah.
II. PRAVILA V CESTNEM PROMETU
20. člen
Vožnja z vozilom po cesti
(1)
Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen če:
1.
je s prometnim znakom določeno drugače;
2.
drugače odredi policist v okviru svojih pooblastil.
(2)
Udeleženci v cestnem prometu morajo ravnati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu ali jim ne povzročajo škode.
21. člen
(1)
Voznik mora uporabljati za vožnjo z vozilom cesto ali del ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, kateri pripada njegovo vozilo.
(2)
Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje.
(3)
Voznik mora voziti čim bliže desnemu robu vozišča, vendar na takšni oddaljenosti od njega, da se promet varno in tekoče odvija.
(4)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(6)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
22. člen
(1)
Na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.
(2)
Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po najbolj prostem prometnem pasu na desni strani. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.
(3)
Na cestah z več prometnimi pasovi v naselju, razen na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, lahko vozi voznik motornega vozila, ki se lahko brez oviranja vključi v prometni tok, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča.
(4)
Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo celoten del smernega vozišča, ki je namenjen vožnji, in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo spredaj vozeča vozila, je dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas le zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve vozila.
(5)
Če je na cesti z več prometnimi pasovi v isti smeri onemogočeno tekoče odvijanje prometa na enem od prometnih pasov ali se pas konča, so vozniki dolžni omogočiti vključevanje na pas, po katerem se odvija promet, tako da vozijo v takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (sistem zadrge).
(6)
Na cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno zapeljati na smerno vozišče, namenjeno vožnji v nasprotni smeri.
(7)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena.
(8)
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
(9)
Z denarno kaznijo najmanj 65.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena.
23. člen
Sprememba smeri in premiki z vozilom
(1)
Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali vključevanjem v promet se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu, in namero pravočasno in nedvoumno nakazati s predpisanim znakom.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
24. člen
Vzvratna vožnja
(1)
Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča.
(2)
Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu ves čas vklopljeni vsi smerniki.
(3)
Vzvratna vožnja ni dovoljena, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrožal druge udeležence v cestnem prometu, zlasti pa na nepreglednih delih cest, ob zmanjšani vidljivosti, v predorih, na delih ceste, kjer je prepovedano ustavljanje, in na prehodih ceste čez železniško progo.
(4)
Motorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije, tovora ali drugih okoliščin vozniku omogočen pogled na dogajanje za vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo imeti na zadnji strani vozila vgrajeno belo luč in poseben zvočni znak, ki se vklopita z vklopom prestave v vzvratno vožnjo.
(5)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(6)
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Poleg denarne kazni se vozniku izreče 1 do 3 kazenske točke.
25. člen
Razdalja med vozili
(1)
Voznik mora voziti v takšni razdalji do vozila, ki vozi pred njim, ki omogoča:
1.
da lahko vselej zmanjša hitrost ali ustavi, če bi voznik, ki vozi pred njim, zmanjšal hitrost ali ustavil;
2.
varno vrnitev na prometni pas, po katerem vozi, voznikom, ki ga prehitevajo, razen kadar se zaradi gostote prometa oblikuje kolona vozil.
(2)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju s 1. točko prvega odstavka tega člena.
26. člen
Zaviranje
(1)
Voznik ne sme naglo zavirati brez utemeljenega razloga.
(2)
Voznik, ki namerava bistveno zmanjšati hitrost vožnje, mora opozoriti voznika, ki vozi za njim, tako da večkrat zaporedoma z rahlim pritiskom na stopalko delovne zavore prižge zavorne luči.
(3)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
27. člen
Hitrost
(1)
Voznik sme voziti vozilo s tako hitrostjo, da ga lahko stalno obvladuje in ustavi pred oviro, ki jo lahko pričakuje. Hitrost vožnje mora prilagoditi stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram, vidljivosti in preglednosti ceste, stanju vozila in tovora tako, da lahko v vidni razdalji vozilo ustavi.
(2)
Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, nabere kolona vozil in ni mogoče takega vozila varno prehiteti, mora voznik na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo.
(3)
Kadar je hitrost vozila za več kot 50% nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil.
(4)
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.
(6)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, in drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
28. člen
Največje dovoljene hitrosti
(1)
Največja dovoljena hitrost vozila je omejena:
-
50 km/h – na cestah v naselju;
-
25 km/h – na kolesarskih poteh in stezah;
-
do 5 km/h – v območjih umirjenega prometa in v območjih za pešce.
(2)
Na posameznih cestah v naseljih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko do 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.
(3)
Na cesti izven naselij je največja dovoljena hitrost za vozila omejena:
-
130 km/h – na avtocestah;
-
100 km/h – na cestah, rezerviranih za motorna vozila;
-
90 km/h – na vseh ostalih cestah.
(4)
Omejitve hitrosti, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, ne veljajo za vozila policije, opremljena s posebno napravo za ugotavljanje hitrosti, kadar opravljajo nadzor cestnega prometa, in kadar je to nujno zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa.
(5)
Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:
a)
če prekorači hitrost do 10 km/h, z denarno kaznijo 5.000 tolarjev;
b)
če prekorači hitrost od 11–20 km/h, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev. Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki do 10 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa;
c)
če prekorači hitrost od 21 do 30 km/h, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev. Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki od 11 do 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa;
č) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami. Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa.
(6)
Voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek:
a)
če prekorači hitrost do 20 km/h, z denarno kaznijo 5.000 tolarjev;
b)
če prekorači hitrost od 21 do 30 km/h, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev;
c)
če prekorači hitrost od 31 do 40 km/h, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev;
č) če prekorači hitrost za več kot 40 km/h, z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami.
(7)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
29. člen
Posebne omejitve hitrosti
(1)
Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:
1.
80 km/h:
-
za osebne avtomobile s priklopnikom in druga vozila do 7,5 t največje dovoljene mase ter vozila s počitniškimi prikolicami;
2.
80 km/h:
-
za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago ter bivalno vozilo – avtodom;
3.
70 km/h:
-
za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 t in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, tovorna vozila s priklopnim vozilom ter zgibne avtobuse brez stojišč;
4.
60 km/h:
-
za avtobuse izven naselij, v katerih potniki med vožnjo stojijo;
5.
50 km/h:
-
za tovorna vozila, na katerih se v prostoru, namenjenem za prevoz tovora, prevažajo potniki, ter avtobuse mestnega prometa;
-
za vozila, kadar imajo na kolesih nameščene verige za sneg;
-
za vsa vozila, kadar je zmanjšana vidljivost na 50 m;
-
za vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo;
-
traktor, ki ima vzmeteno najmanj sprednjo premo in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in traktor z vzmeteno najmanj sprednjo premo in vzmetenim priklopnikom ter z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika;
6.
40 km/h:
-
traktor z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktor z vzmetenim priklopnikom, katerega delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika;
7.
30 km/h:
-
za traktor, razen traktorja iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena;
8.
20 km/h;
-
za delovna vozila, na katerih se na prigrajenih stojiščih ali sedežih vozijo potniki.
(2)
Kadar je zmanjšana vidljivost zaradi megle, sneženja, dežja ali drugih razlogov na manj kot 50 m, morajo vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi, in vozniki motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako ogrožanje, in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.
(3)
Voznik, ki ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek:
a)
če prekorači hitrost do 10 km/h, z denarno kaznijo 5.000 tolarjev;
b)
če prekorači hitrost od 11 do 20 km/h, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev;
c)
če prekorači hitrost od 21 do 30 km/h, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev;
č)
če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami.
(4)
Avtobusi, tovorna vozila, traktorji in priklopna vozila, razen lahkih in počitniških priklopnikov, registrirani v Republiki Sloveniji, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani predpisano označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil.
(5)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom tega člena.
30. člen
Najmanjša dovoljena hitrost
(1)
Hitrost vožnje vozil na državnih in lokalnih cestah izven naselja ne sme biti omejena na hitrost pod 40 km/h, razen če to terjajo ukrepi za zavarovanje ceste ali prometa na njej.
(2)
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev.
31. člen
Prehitevanje
(1)
Prehitevanje je dovoljeno po levi strani.
(2)
Po desni strani je dovoljeno prehiteti:
-
vozilo, ki zavija levo;
-
vozilo, ki vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desno;
-
tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.
(3)
Vozilo, ki zavija levo, je dovoljeno prehiteti po desni strani, če je voznik tega vozila dal predpisani znak in zavzel na vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil levo, in je na njegovi desni strani dovolj prostora za prehitevanje.
(4)
Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča, je dovoljeno prehiteti le po desni strani, če je med tirnim vozilom in desnim robom vozišča prometni pas. Na enosmerni cesti ga je v takem primeru dovoljeno prehiteti tudi po levi strani.
(5)
Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila.
(6)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
32. člen
(1)
Voznik sme začeti prehitevati, če ima na cesti dovolj prostora.
(2)
Pred prehitevanjem mora dati predpisani znak, zapeljati na levo stran prehitevanega vozila in ga na primerni bočni razdalji naglo prehiteti. Po končanem prehitevanju se mora čimprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.
(3)
Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.
(4)
Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali udeleženca v cestnem prometu, ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se približujejo od zadaj.
(5)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
33. člen
(1)
Voznik ne sme prehiteti drugega vozila:
1.
če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;
2.
če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da bo začel prehitevati;
3.
pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
4.
v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;
5.
po odstavnem pasu;
6.
če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;
7.
če smerno vozišče za vožnjo vozil z nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje;
8.
po prometnem pasu za počasna vozila;
9.
vozila, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci;
10.
ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
11.
vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi razmer v prometu.
(2)
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 3., ali 4., ali 9. točko prvega odstavka tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 7. točko prvega odstavka tega člena.
(4)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1., ali 2., ali 5., ali 6., ali 8., ali 10., ali 11. točko prvega odstavka tega člena.
34. člen
(1)
Voznik ne sme prehitevati, razen enoslednih vozil:
1.
v križišču;
2.
na prehodu ceste čez železniško progo;
3.
na prehodu za pešce.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v križišču dovoljeno prehiteti:
-
vozilo, ki zavija levo v skladu z 31. členom tega zakona;
-
vozilo, ki zavija desno, pri čemer ni dovoljeno zapeljati na del vozišča, ki je namenjen za promet vozil z nasprotne smeri;
-
vozilo, ki vozi po prednostni cesti;
-
vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki.
(3)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(4)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
35. člen
Vožnja mimo
(1)
Voznik, ki hoče peljati mimo vozila, ovire ali objekta na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, pri tem mora dati prednost udeležencem, ki prihajajo z nasprotne smeri. Če mora pri tem zaviti, mora paziti na promet za seboj in spremembo nakazati s predpisanimi znaki.
(2)
Če je voznik svojo namero, da bo zavil na levo, nedvoumno nakazal in se postavil v takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, lahko drugi vozniki peljejo mimo po desni.
(3)
Vožnja mimo ustavljene kolone na cesti je prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel vključiti na prometni pas, ki je namenjen vožnji vozil v smeri vožnje.
(4)
Če je dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila na desnem prometnem pasu s primerno hitrostjo in pazljivostjo pelje mimo ustavljenega vozila ali kolone po desni strani, razen kadar so se morala vozila ustaviti pred križiščem ali zožanjem ceste.
(5)
Pri vožnji mimo ustavljenega vozila pred prehodom za pešce veljajo ista pravila in kazenske sankcije kot pri prehitevanju.
(6)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
36. člen
Razvrščanje pred križiščem
(1)
Pri zavijanju se mora voznik razvrstiti pravočasno pred križiščem:
1.
pri zavijanju v levo čim bližje levemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo;
2.
pri zavijanju v desno čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno;
3.
kot določajo prometni znaki, če je razvrščanje določeno z njimi.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
37. člen
Obračanje
(1)
Obračanje z vozilom je prepovedano:
1.
na ozkih in nepreglednih odsekih cest;
2.
na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih odsekih cest;
3.
ob veliki gostoti prometa;
4.
ob zmanjšani vidljivosti.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
38. člen
Srečanje
(1)
Pri srečanju mora voznik pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem v cestnem prometu, s katerim se srečuje, če je potrebno, pa se tudi umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.
(2)
V križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki prihaja iz nasprotne smeri in zavija levo, tako da ga pusti mimo s svoje desne strani.
(3)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
39. člen
(1)
Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom (gorske in druge ceste) veljajo naslednja pravila:
1.
voznik vozila, ki to lažje stori, mora ustaviti in po potrebi zapeljati vzvratno ter omogočiti varno srečanje;
2.
na strmih cestah ustavi praviloma tisti, ki vozi navzdol razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti. Prav tako je dolžan zapeljati vzvratno tisti, ki to lažje stori in omogoči varno srečanje;
3.
kadar mora na cesti iz prejšnje točke tega odstavka eno od vozil pri srečanju zapeljati vzvratno, mora to storiti:
-
tisti, ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo;
-
voznik vozila, ki se srečuje z avtobusom;
-
vozilo, ki ga je lažje upravljati pri vzvratni vožnji.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
40. člen
Vključevanje v promet na javno cesto
(1)
Voznik mora pred vključevanjem s površine, na kateri se ne opravlja promet vozil, pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se želi vključiti.
(2)
Voznik, ki se vključuje v promet na javno cesto z nekategorizirane ceste (dovozne ali gozdne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne površine ob objektih), mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po javni cesti, čeprav ta s prometnim znakom ni določena kot prednostna.
(3)
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
(4)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
41. člen
Promet v križišču
(1)
Menjava prometnega pasu v križišču je prepovedana.
(2)
Voznik se mora na zadostni razdalji pred križiščem postaviti z vozilom v položaj na tistem prometnem pasu, po katerem namerava voziti skozi križišče.
(3)
Voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču. Voziti sme s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo prednost v križišču.
(4)
Voznik, ki v križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozilo, ki prihaja z nasprotne smeri in vozi naravnost ali zavija desno.
(5)
V križišču cest ima prednost tisti, ki prihaja z desne strani.
(6)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena.
(8)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
42. člen
Krožni promet
(1)
V krožnem križišču mora biti promet urejen s prometnimi znaki tako, da ima prednost tisti, ki že vozi v krožnem prometu.
(2)
Preden zapusti krožno križišče, se mora voznik razvrstiti na prometni pas, s katerega lahko varno zapusti križišče.
43. člen
Zavijanje
(1)
Voznik, ki zavija v križišču levo, se po razvrstitvi zapelje do sredine križišča, razen če s prometnim znakom ni določeno drugače oziroma če tega ne dopušča promet iz nasprotne smeri.
(2)
Voznik, ki zavija desno, mora pustiti mimo enosledna vozila, ki vozijo ob njem v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi in vozijo naravnost ali zavijajo desno.
(3)
Voznik, ki zavija v križišču desno ali levo, mora dati prednost pešcem, ki so že na vozišču, na katero namerava voznik zaviti.
(4)
V križišču, kjer je potek prednostne ceste označen s prometnim znakom in ta cesta zavija desno, mora biti na kolesarski stezi, ki poteka po tej cesti in je speljana na vozišče, vozilom, ki vozijo po stezi, odvzeta prednost z ustreznim prometnim znakom “križišče s prednostno cesto“ z dopolnilno tablo “za kolesarje“.
(5)
Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po posebej označeni prometni površini, ki so desno od prometnega pasu, po katerem vozi.
(6)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena.
(8)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena.
(9)
Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
44. člen
Prehodi za pešce
(1)
Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, če so ti že na prehodu ali dajejo znak, da želijo prečkati vozišče.
(2)
Prehodu za pešce se mora voznik ali drug udeleženec približevati s tako hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda oviral ali ogrožal pešce, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
(3)
Če je označba prehoda za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini, veljajo ista pravila.
(4)
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
45. člen
Prehajanje preko železniških tirov
(1)
Tirna vozila, ki se premikajo po železniških tirih, imajo prednost pred vsemi drugimi udeleženci v cestnem prometu.
(2)
Vozniki, ki se približujejo prehodu preko železniških tirov, morajo voziti s takšno hitrostjo, da lahko ustavijo pred prehodom.
(3)
Udeleženec v cestnem prometu se mora vselej ustaviti pred prehodom čez železniško progo:
1.
če se bliža vozilo po tirnicah;
2.
če so se zapornice ali polzapornice začele spuščati ali so že spuščene;
3.
kadar prihod vozila po tirih naznanjajo svetlobni ali zvočni znaki oziroma opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati;
4.
kadar ustavlja promet železniški delavec s predpisanim znakom.
(4)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 1 do 3 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(6)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.
46. člen
Železniški tiri brez zapornic
(1)
Prehod preko železniških tirov, na katerih ni zapornic ali polzapornic, ki bi napovedovale bližanje tirnega vozila, oziroma te naprave so, pa ne delujejo, smejo udeleženci v cestnem prometu prečkati šele, ko se prepričajo, da po tiru ne prihaja tirno vozilo.
(2)
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju z določbo tega člena.
47. člen
Ustavitev in parkiranje
(1)
Ustavitev in parkiranje ni dovoljeno:
1.
na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;
2.
na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu;
3.
na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge;
4.
v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča;
5.
v predoru, podvozu, galeriji, na mostu in nadvozu;
6.
na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
7.
na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo;
8.
na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9.
na pospeševalnem, zaviralnem, prehitevalnem in odstavnem pasu;
10.
na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
11.
na vozišču ceste izven naselja;
12.
na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil;
13.
na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;
14.
na cestah v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto smer;
15.
na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen invalidov iz 49. člena tega zakona;
16.
na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom.
(2)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko prvega odstavka tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekrške voznik, ki ravna v nasprotju s 15. in 16. točko prvega odstavka tega člena.
48. člen
Zapustitev vozila
(1)
Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da vozilo ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu ali vozil, in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
49. člen
Zdravstveni delavci in invalidi
(1)
Zdravstveni delavci in delavci socialnih služb, kadar obiskujejo bolnike, in invalidi z 80% in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje, smejo parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2)
Parkirano vozilo iz prejšnjega odstavka mora biti posebej označeno z veljavno parkirno karto.
(3)
Parkirno karto izda upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče ali sedež. Obliko parkirne karte in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(4)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena.
50. člen
Odpiranje vrat vozila
(1)
Na ustavljenem ali parkiranem vozilu voznik in potniki ne smejo odpirati vrat, če s tem ovirajo ali ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu.
(2)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
51. člen
Območja kratkotrajnega parkiranja
(1)
Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati parkiranje do 2 uri.
(2)
Območja kratkotrajnega parkiranja se označijo z modrimi črtami na cestišču in s prometnimi znaki.
(3)
Voznik mora označiti čas prihoda s parkirno uro na vidnem mestu v vozilu in po izteku določenega časa vozilo odpeljati.
(4)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
52. člen
Označitev ustavljenih vozil
(1)
Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, mora voznik takoj vklopiti vse štiri smernike. Na nevarnih in nepreglednih delih ceste oziroma če vozilo nima naprave za vklop vseh štirih smernikov ali ta ne deluje, pa mora voznik postaviti varnostni trikotnik.
(2)
Varnostni trikotnik je treba postaviti tako:
1.
da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, lahko dobro vidijo;
2.
na taki razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi vozilo ali zapelje mimo vozila.
(3)
Ustavljeno tovorno vozilo, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža nevarne snovi, je treba označiti z dvema trikotnikoma v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4)
Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba upoštevati določbe o osvetljevanju vozil. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni mogoče, je treba označiti ustavljeno vozilo z rumeno utripajočo lučjo, ali baklo, ali na drug primeren način.
(5)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
53. člen
Ustavljeno vozilo na tirnicah
(1)
Kadar voznik iz razlogov iz prvega odstavka 52. člena tega zakona ostane z vozilom na tirnicah, ga mora takoj odstraniti. Če tega ne more storiti, mora takoj obvestiti pristojno železničarsko službo, vlečno službo ali policijo in pravočasno opozoriti voznike tirnih vozil.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
III. VOZILA V PROMETU
54. člen
Uporaba luči in odsevnikov
(1)
Vozniki motornih vozil v cestnem prometu morajo uporabljati predpisane luči in odsevnike. Drugi udeleženci morajo uporabljati luči in odsevnike po določilih tega zakona.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju z določbo tega člena.
55. člen
Luči in odsevniki, ki ne smejo biti na vozilu
(1)
Vozilo ne sme imeti na prednji strani rdeče luči in ne rdečega odsevnika, na zadnji strani pa ne bele luči ali belega odsevnika. Navedena določba ne velja za luč za vzvratno vožnjo, delovni žaromet, luč za osvetlitev registrske tablice in registrsko tablico.
(2)
Luči za označevanje vozila morajo biti prižgane ves čas, ko so prižgane dolge ali zasenčene luči ali meglenke.
(3)
Luči in odsevniki med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani.
(4)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
56. člen
Osvetlitev
(1)
Ponoči se praviloma vozi z lučmi z dolgim snopom svetlobe. Luči je treba pravočasno zasenčiti, če prihaja nasproti drugo vozilo, organizirana skupina pešcev oziroma tirno vozilo ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da luči z dolgim snopom svetlobe motijo voznika. Ob zasenčenju luči je potrebno prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela ceste.
(2)
Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, in v predoru se ne smejo uporabljati luči z dolgim snopom svetlobe.
(3)
Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m.
(4)
Vozniki motornih vozil morajo tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi.
(5)
Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti vozila na vozišču osvetljeno z lučmi za označevanje vozila. V naseljih zadostuje, da je vozilo osvetljeno z lučmi za označevanje vozila na tisti strani vozila, ki je obrnjena proti sredini ceste. Označitev vozila ni potrebna, če je cestna razsvetljava taka, da je vozilo dovolj vidno, ali če je vozilo na označenem parkirnem prostoru.
(6)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena.
(8)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
57. člen
Dodatni delovni žarometi
(1)
Dodatni delovni žarometi na vozilu se lahko vklopijo le za osvetlitev delovnega mesta in ne smejo slepiti ali motiti udeležencev v cestnem prometu.
(2)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev.
58. člen
Označevanje pešcev in ročnih vozičkov
(1)
Pešci, ki vlečejo ali potiskajo ročne vozičke, morajo ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti opremiti voziček z najmanj eno belo lučjo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Luč ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2)
Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene pešpoti, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve.
(3)
Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku skupine belo luč, na koncu skupine pa rdečo luč.
(4)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)
Organizator organizirane skupine pešcev se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev, če skupina ni osvetljena, kot to določa tretji odstavek tega člena.
59. člen
Označevanje živali ali črede
(1)
Gonič ali vodič živali ali črede mora poskrbeti, da bo čreda ponoči ali v pogojih slabe vidljivosti označena spredaj, zadaj in ob strani z lučmi ali odsevniki. Označbe morajo biti nameščene tako, da jih udeleženci v cestnem prometu, katerim so namenjene, pravočasno opazijo.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gonič ali vodič živali oziroma črede, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
60. člen
Opozorilni znaki
(1)
Zvočne in svetlobne opozorilne znake lahko uporabi voznik le pri prehitevanju izven naselja, ali kadar je ogrožen sam oziroma je ogrožen kdo drug. Pri prehitevanju v naselju sme praviloma opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki.
(2)
Voznik mora vklopiti vse smerne kazalce na vozilu:
-
pri vstopanju ali izstopanju otrok oziroma invalidov v avtobus oziroma kombinirano vozilo ali iz njega;
-
če opozarja druge udeležence v cestnem prometu na nevarnost na cesti, posebno če je zadnji v koloni vozil, ki je obstala na cesti izven naselja;
-
če vozi vzvratno.
(3)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
61. člen
Tovor
(1)
Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, morajo biti na vozilu naložene, pritrjene ali pokrite tako, da:
1.
ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu;
2.
ne povzročajo škode na cesti in objektih;
3.
ne onesnažujejo okolja;
4.
ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
5.
ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;
6.
ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
7.
ne zakrivajo naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb;
8.
se ne razsipavajo ali padajo z vozila.
(2)
Z vozila ali iz njega se ne sme raztresati sneg, led, voda oziroma blatne in druge snovi.
(3)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
(4)
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.
(5)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
62. člen
Pravila nalaganja
(1)
Tovor ne sme segati čez prednji del vozila. Lažje predmete lahko na prtljažniku na strehi prevažajo osebni avtomobili, kombinirana ali tovorna vozila tako, da tovor sega največ 1 m preko prednjega dela vozila. Sprednji konec tovora ne sme biti nižje od nivoja strehe vozila.
(2)
Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila. Na tovornem ali priklopnem vozilu mora biti najmanj 5/6 tovora kontinuirano oprtih na tovorni prostor.
(3)
Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ 1 m preko sprednjega oziroma zadnjega dela vozila. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile itd.).
(4)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
63. člen
Označevanje tovora
(1)
Če sega tovor več kot 1 m preko najbolj oddaljene točke na zadnji strani vozila, je potrebno tovor na najbolj izpostavljeni točki označiti:
1.
na osebnih avtomobilih in vprežnih vozovih s tablo velikosti 25 × 25 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, postavljeno prečno na smer vožnje, podnevi ob dobri vidljivosti pa lahko z rdečo tkanino velikosti najmanj 25 × 25 cm;
2.
na ostalih vozilih s tablo, velikosti 50 × 50 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo in je postavljena prečno na smer vožnje.
(2)
V pogojih zmanjšane vidljivosti in ponoči je treba znaku iz 1. oziroma iz 2. točke prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo luč.
(3)
Opozorilna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti višje kot 1,5 m nad voziščem.
(4)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.
(6)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s 1. točko prvega odstavka, ali drugega, ali tretjega odstavka tega člena.
64. člen
Tovor – bočna omejitev
(1)
Če sega tovor bočno več kot 40 cm čez luči za označevanje vozila, ga je potrebno spredaj označiti z belimi in zadaj z rdečimi lučmi, ki so največ 1,5 m nad voziščem. V primeru, da je vidno polje v vzvratnih ogledalih zakrito, je treba dodatno namestiti taka vzvratna ogledala, ki omogočajo normalno vidno polje.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.
65. člen
Nepritrjeni tovor
(1)
Drogovi, cevi, plošče in drugi predmeti ne smejo segati preko stranic prostora za tovor.
(2)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.
66. člen
Obremenitev vozila
(1)
Vozilo ne sme biti obremenjeno nad nosilnostjo, vpisano v prometnem dovoljenju. Obremenitev vozila, za katero ni predpisano prometno dovoljenje, ne sme presegati normativa, ki ga je določil proizvajalec.
(2)
Tovor ne sme vozila obremenjevati nad največjo dovoljeno maso, osno obremenitvijo ali s prometnimi znaki dovoljeno obremenitvijo ceste. Vozilo skupaj s tovorom pa ne sme presegati predpisanih dimenzij.
(3)
Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
(4)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(5)
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
67. člen
Nalaganje in razlaganje tovora
(1)
Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet drugih vozil.
(2)
Če se vozilo ustavi na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dalj, kot je nujno potrebno.
(3)
Če je potrebno zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora voznik za to imeti posebno dovoljenje, ki ga izda pristojni organ lokalne skupnosti.
(4)
Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati ceste ali povzročati čezmernega hrupa.
(5)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6)
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev.
IV. POSEBNE OBVEZNOSTI VOZNIKOV
68. člen
Prepoved uporabe dodatnih naprav ali opreme
(1)
Voznik med vožnjo ne sme uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale njegovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila (pustne maske, slušalke, mobitel itd.).
(2)
Uporaba mobitela med vožnjo je dovoljena ob pogoju uporabe vgrajene funkcije za prostoročno uporabo telefona.
(3)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4)
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
69. člen
Trajanje vožnje
(1)
Voznik, ki vozi avtobus, tovorno vozilo ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, v 24 urah ne sme voziti več kot 8 ur; vmes mora imeti najmanj eno 30-minutno oziroma dve 15-minutni prekinitvi vožnje. V izjemnih primerih sme trajati vožnja 9 ur. V tem primeru mora imeti voznik dve polurni oziroma štiri 15-minutne prekinitve vožnje.
(2)
Voznik, ki vozi vozilo 8 ur, mora imeti pred začetkom svojega delovnega dne najmanj 8 ur neprekinjenega počitka, voznik, ki vozi 9 ur, pa najmanj 10 ur počitka.
(3)
Če se pri vožnji vozila iz prvega odstavka tega člena menjata dva voznika in je v vozilu urejeno ležišče, ki omogoča, da eden od voznikov počiva leže, mora imeti vsak voznik najmanj 8 ur nepretrganega počitka v vsakih 30 urah potovanja. Nepretrgani počitek mora voznik prebiti izven vozila.
(4)
Če je v vozilu urejeno ležišče, ki vozniku omogoča, da počiva leže, sme voznik ne glede na tretji odstavek tega člena počivati na takem ležišču, če vozilo ta čas stoji.
(5)
Minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za promet in zveze, natančnejše predpise o tedenskem obračunavanju ur vožnje, počitku in posadki vozila.
(6)
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
(8)
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
70. člen
Tahograf
(1)
Motorna vozila, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v tahografu pravilno vložen in izpolnjen vložek. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in uporabljeni vložek, iz katerega je razvidna vožnja oziroma mirovanje vozila v zadnjih 24 urah.
(2)
Uporabljene tahografske vložke mora uporabnik vozila hraniti eno leto.
(3)
Voznik je dolžan na zahtevo policista odpreti tahograf in pokazati vložek. Policist lahko začasno odvzame tahografski vložek kot dokazilo v postopku.
(4)
Če policist sumi, da naprava ne deluje pravilno, lahko odredi, da se opravi poseben pregled tahografa in vseh z njim povezanih drugih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za pravilno delovanje naprave.
(5)
Poseben pregled iz prejšnjega odstavka opravljajo pravne osebe, ki so pooblaščene za kontrolo meril. O delovanju naprave izdajo pisno mnenje.
(6)
Če se pri pregledu ugotovi, da je bila naprava namerno poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da kaže manjše hitrosti oziroma vrednosti, oziroma da naprava ne deluje, plača stroške pregleda voznik.
(7)
Na praktičnem delu vozniškega izpita in pri učenju vožnje lahko kandidat odpira tahograf kot izpitno nalogo.
(8)
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
(9)
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena.
(10)
Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev.
(11)
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena.
71. člen
Gospodarske vožnje
(1)
Gospodarske vožnje so dovoljene na kratkih razdaljah, med gradbišči ali kmetijskimi površinami, na katerih se opravljajo gradbena ali kmetijska dela.
(2)
Širina, višina in najmanjša hitrost vozila lahko pri gospodarski vožnji v manjši meri odstopajo od določil tega zakona, ne smejo pa biti presežene nosilnost vozila, dovoljena skupna masa in predpisane osne obremenitve.
(3)
Vozilo, s katerim se opravlja gospodarska vožnja, mora biti predpisano označeno.
(4)
Za gospodarske vožnje se smejo praviloma uporabljati predvsem lokalne ceste in kolovozi ter gozdne poti.
(5)
Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno v določenih časovnih obdobjih in na določenem območju, je treba s predpisano prometno signalizacijo na cesti opozoriti druge udeležence v cestnem prometu.
(6)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(7)
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(8)
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.