Nalaganje dokumenta...
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 6-88/1980, stran 189 DATUM OBJAVE: 8.2.1980
VELJAVNOST: od 1.9.1980 do 31.12.2002 / UPORABA: od 1.9.1980 do 31.12.2002
SFRJ 6-88/1980
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
88. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih
Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O TEMELJNIH LASTNINSKOPRAVNIH RAZMERJIH
O RAZGLASITVI ZAKONA O TEMELJNIH LASTNINSKOPRAVNIH RAZMERJIH
Razglaša se zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 30. januarja 1980.
PR št. 827.
Beograd, 30. januarja 1980.
Po pooblastiiu Predsednika republike podpredsednik Predsedstva SFRJ: Lazar Koliševski s. r. Predsednik Skupščine SFRJ: Dragoslav Marković s. r.
ZAKON
O TEMELJNIH LASTNINSKOPRAVNIH RAZMERJIH
O TEMELJNIH LASTNINSKOPRAVNIH RAZMERJIH
I. poglavje
TEMELJNA NAČELA
1. člen
Občani, društva in druge civilne pravne osebe imajo lahko lastninsko pravico v skladu z ustavo in zakonom.
Tuje fizične in pravne osebe imajo lahko lastninsko pravico pod pogoji, ki jih predpisujeta ustava SFRJ in zvezni zakon.
2. člen
Lastninska pravica lahko obstaja na premičnih in nepremičnih stvareh.
3. člen
Lastnik ima pravico imeti svojo stvar v posesti, jo uporabljati in z njo razpolagati v mejah, ki jih določa zakon.
Vsak se mora vzdrževati kršitve lastninske pravice drugega.
4. člen
Lastnik uresničuje lastninsko pravico v skladu z naravo in namenom stvari, ter v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon, za tuje fizične in pravne osebe pa zvezni zakon.
Prepovedano je izvrševanje lastninske pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega je z zakonom ustanovljena ali priznana, ali v nasprotju z moralo socialistične samoupravne družbe.
5. člen
Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežkočajo uporabo drugih nepremičnin (dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake in podobno) čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo.
Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano motenje iz prvega odstavka tega člena s posebnimi napravami.
6. člen
Na stvari, na kateri ima kdo lastninsko pravico, se lahko ustanovi pod pogoji, ki jih določa zakon, za tuje fizične in pravne osebe pa zvezni zakon, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in zastavna pravica.
Prepovedano je izvrševanje pravic iz prvega odstavka tega člena v nasprotju z namenom, zaradi katerega so bile z zakonom ustanovljene ali priznane, ali v nasprotju z moralo socialistične samoupravne družbe.
7. člen
Pridobivanje, varstvo in prenehanje lastninske pravice, služnostne pravice, pravice stvarnega bremena in zastavne pravice ureja zakon, za tuje fizične in pravne osebe pa zvezni zakon.
8. člen
Lastninska pravica se sme odvzeti ali omejiti v skladu z ustavo samo pod pogoji, predpisanimi z zakonom, za tuje fizične in pravne osebe pa z zveznim zakonom.
II. poglavje
LASTNINSKA PRAVICA
1. Imetniki in predmet lastninske pravice
9. člen
Občan ima lahko lastninsko pravico na stvareh, ki so namenjene za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb in interesov ter osebnih potreb in interesov njegovih družinskih članov.
Občan ima lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih, poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in delovnih sredstvih.
Občan sme uporabljati stvari iz drugega odstavka tega člena za pridobivanje dohodka na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
10. člen
Pod pogoji, ki jih določa zakon, ima lahko občan lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču, na gozdovih in gozdnem zemljišču.
11. člen
Društvo in druga civilna pravna oseba imata lahko lastninsko pravico na premičnih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njunih članov in ciljev, zaradi katerih sta bila ustanovljena.
Imetniki lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena imajo lahko lastninsko pravico na poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki so namenjeni za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov in ciljev, zaradi katerih so bili ustanovljeni, kot tudi na stanovanjskih hišah in stanovanjih kot posameznih delih stavb, ki so namenjena za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, ki v njih delajo.
Imetniki lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena imajo lahko v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico tudi na zemljišču, ki je namenjeno za zadovoljevanje skupnih interesov njihovih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih so bili ustanovljeni.
12. člen
Če je stavba, na kateri ima kdo lastninsko pravico, v skladu z zakonom zgrajena na zemljišču, ki je družbena lastnina, ima njen lastnik pravico uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, dokler stavba obstaja.
Pravico uporabe iz prvega odstavka tega člena je mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi.
13. člen
Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni del).
Če solastniški deli niso določeni, se domneva, da so enaki.
14. člen
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
Solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov.
Pri prodaji solastniškega dela imajo drugi solastniki predkupno pravico samo, če tako določa zakon.
15. člen
Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar.
Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti.
Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem sodišče.
Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja (odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno), je potrebno soglasje vseh solastnikov.
Solastniki lahko zaupajo upravljanje stvari enemu ali več solastnikom ali komu drugemu.
Stroške uporabe, upravljanja in vzdrževanja stvari in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih delov.
16. člen
Solastnik ima pravico ob vsakem času zahtevati delitev stvari, razen ob času, ko bi bila ta delitev v škodo drugih solastnikov, če ni z zakonom določeno drugače.
Pravica iz prvega odstavka tega člena ne zastara.
Pogodba, s katero se solastnik za vselej odreka pravici do delitve stvari, je nična.
Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari; če se ne morejo sporazumeti, odloči sodišče.
Če fizična delitev stvari ni mogoča ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti, odloči sodišče, naj se delitev stvari opravi s prodajo.
Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, jamčijo drugi solastniki za pravne in fizične napake stvari v mejah vrednosti svojih solastniških delov.
Pravica iz šestega odstavka tega člena ugasne v treh letih po razdelitvi stvari.
17. člen
V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, obstaja solastnina tudi na nerazdeljeni stvari, katere en del je družbena lastnina, na drugem delu pa ima kdo drug lastninsko pravico.
18. člen
V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ima lahko več oseb na stvari skupno lastnino.
Skupna lastnina je lastnina več oseb na nerazdeljeni stvari, kadar se dajo njihovi deli določiti, vendar niso vnaprej določeni.
19. člen
V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ima lahko nekdo lastninsko pravico na stanovanju in na poslovnem prostoru kot posameznem delu stavbe.
2. Pridobitev lastninske pravice
20. člen
Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem.
Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon.
21. člen
Po samem zakonu se lastninska pravica pridobi z ustvaritvijo nove stvari, s spojitvijo, mešanjem, z zgraditvijo na tujem zemljišču, z ločitvijo plodov, s priposestvovanjem, pridobitvijo lastnine od nelastnika, s prilastitvijo (okupacijo) in v drugih primerih, ki jih določa zakon.
22. člen
Kdor iz svojega materiala s svojim delom izdela novo stvar, pridobi na njej lastninsko pravico.
Lastninska pravica na novi stvari pripada lastniku materiala, iz katerega je na podlagi pravnega posla to stvar izdelal kdo drug.
Če je nekdo iz tujega materiala s svojim delom izdelal novo stvar, pripada ta njemu, če je dobroveren in če je vrednost dela večja od vrednosti materiala; če pa sta vrednosti enaki, nastane solastnina.
23. člen
Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju.
Če kdo izmed lastnikov ni bil dobroveren, lahko dobroverni lastnik zahteva v enem letu od spojitve ali pomešanja stvari, naj cela stvar pripade njemu v last, ali naj cela stvar pripade nedobrovernemu lastniku, ta pa naj mu nadomesti vrednost njegove stvari.
Če ima ena izmed dveh spojenih ali pomešanih stvari neznatno vrednost v primerjavi z drugo, pridobi lastnik druge stvari lastninsko pravico na novi stvari, tistemu, ki je s tem izgubil lastninsko pravico na svoji stvari, pa mora nadomestiti njeno vrednost.
24. člen
Če zgradi nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, stavbo ali drugo zgradbo (gradbeni objekt) na zemljišču, na katerem ima nekdo drug lastninsko pravico (graditelj), pridobi lastninsko pravico tudi na zemljišču, na katerem je zgradil gradbeni objekt, ter na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega gradbenega objekta, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa je vedel za gradnjo in se ni takoj uprl.
V primeru iz prvega odstavka tega člena ima lastnik zemljišča v treh letih od dneva, ko je zvedel za končano gradnjo, vendar najpozneje v desetih letih od končane gradnje, pravico zahtevati, naj mu graditelj nadomesti vrednost zemljišča, enako njegovi prometni ceni ob izdaji sodne odločbe.
25. člen
Če je graditelj vedel, da gradi na tujem zemljišču, ali če tega ni vedel, pa se je lastnik temu takoj uprl, lahko lastnik zemljišča zahteva, naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu, ali naj graditelj poruši gradbeni objekt in mu zemljišče vrne v prvotno stanje, ali naj mu graditelj izplača prometno ceno zemljišča.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko sodišče odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
V primerih iz prvega odstavka tega člena ima lastnik zemljišča tudi pravico do odškodnine.
Če lastnik zemljišča zahteva, naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu, mora graditelju nadomestiti vrednost objekta, enako povprečni gradbeni ceni, ki jo je imel objekt ob izdaji sodne odločbe v kraju, v katerem je.
Pravico izbire iz prvega odstavka tega člena more lastnik zemljišča uveljaviti najpozneje v treh letih od dneva, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta. Po preteku tega roka lahko zahteva izplačilo prometne cene za zemljišče.
26. člen
Če je graditelj dobroveren, lastnik zemljišča pa za gradnjo ni vedel, pripade v primeru, ko je gradbeni objekt vreden precej več kot zemljišče, objekt skupaj z zemljiščem graditelju, ta pa dolguje lastniku za zemljišče nadomestilo po njegovi prometni ceni.
Če je vrednost zemljišča znatno večja, prisodi sodišče na lastnikovo zahtevo gradbeni objekt njemu in mu naloži, da mora graditelju nadomestiti gradbeno vrednost objekta, enako povprečni gradbeni ceni objekta v kraju, v katerem je. Lastnik lahko to zahteva v treh letih od dneva, ko je bila gradnja gradbenega objekta končana.
Če je graditelj dobroveren, lastnik zemljišča pa za gradnjo ni vedel, prisodi sodišče v primeru, ko sta vrednost gradbenega objekta in vrednost zemljišča približno enaki, gradbeni objekt oziroma gradbeni objekt in zemljišče lastniku zemljišča ali graditelju; pri tem upošteva njune potrebe, zlasti pa njune stanovanjske razmere.
Lastniku zemljišča oziroma graditelju pripada nadomestilo za zemljišče oziroma za gradbeni objekt po prvem odstavku tega člena.
27. člen
Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku stvari.
Dobroverni posestnik, uživalec in zakupnik stvari, ki daje plodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari.
Plodovi iz drugega odstavka tega člena so do njihove ločitve sestavni del stvari in pripadajo njenemu lastniku.
28. člen
Dobroverni in zakoniti posestnik premične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku treh let.
Dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku desetih let.
Dobroverni posestnik premične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku desetih let.
Dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku dvajsetih let.
Dedič postane dobroverni posestnik od trenutka, ko se uvede dedovanje, tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroveren posestnik, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti; priposestvovalna doba začne teči od trenutka, ko se uvede dedovanje.
29. člen