Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje...

3389. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti borznoposredniških družb prenesenemu kreditnemu tveganju

Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3) v zvezi s 4. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti borznoposredniških družb prenesenemu kreditnemu tveganju

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Vsebina in namen sklepa

1. člen

(1)

Ta sklep določa pravila o:

(a)

izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje borznoposredniških družb pri listinjenju, in sicer:

-

minimalne zahteve za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja pri pozicijah v listinjenju borznoposredniških družb,

-

uporabo bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za pozicije v listinjenju borznoposredniških družb,

-

izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju borznoposredniških družb,

-

izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje za pozicije v listinjenju borznoposredniških družb in

(b)

izpostavljenosti borznoposredniških družb prenesenemu kreditnemu tveganju, in sicer:

-

pogoje, pod katerimi je borznoposredniška družba lahko izpostavljena prenesenemu kreditnemu tveganju, oziroma ima pozicije v listinjenju in

-

zahteve glede razumevanja posla listinjenja in upravljanja s tveganji.

(2)

Listinjenje in izpeljanke iz te besede imajo po tem sklepu enak pomen kot listinjenje in izpeljanke iz te besede v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5; v nadaljevanju: ZBan-1).

(3)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15), v obsegu, v kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe.

1.2. Opredelitev pojmov

3. člen

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3; v nadaljevanju: ZTFI), kot na primer:

1.

EU nadrejeni finančni holding v tretjem odstavku 5. člena,

2.

EU nadrejeno investicijsko podjetje v drugem odstavku 23. člena,

3.

tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v prvem odstavku 192. člena,

4.

verjetnost neplačila v prvem odstavku 192. člena,

5.

neplačilo v prvem odstavku 192. člena,

6.

izguba v prvem odstavku 192. člena,

7.

izguba ob neplačilu (LGD) v prvem odstavku 192. člena,

8.

konverzijski količnik (CF) v prvem odstavku 192. člena,

9.

pričakovana izguba (EL) v prvem odstavku 192. člena,

10.

kreditno zavarovanje v prvem odstavku 192. člena,

11.

stvarno kreditno zavarovanje v prvem odstavku 192. člena,

12.

osebno kreditno zavarovanje v prvem odstavku 192. člena,

13.

listinjenje v prvem odstavku 192. člena,

14.

tradicionalno listinjenje v prvem odstavku 192. člena,

15.

sintetično listinjenje v prvem odstavku 192. člena,

16.

segment kreditnega tveganja (v nadaljevanju: tranša) v prvem odstavku 192. člena,

17.

pozicija v listinjenju v prvem odstavku 192. člena,

18.

izvorna borznoposredniška družba (v nadaljevanju originator) v prvem odstavku 192. člena,

19.

sponzor v prvem odstavku 192. člena,

20.

kreditna izboljšava v prvem odstavku 192. člena,

21.

pravna oseba s posebnim namenom listinjenja (v nadaljevanju: SSPE) v prvem odstavku 192. člena.

(2)

Pojem nadzorni organ, uporabljen v tem sklepu, ima enak pomen kot v določbi drugega odstavka 19. člena ZBan-1.

4. člen

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

»izpostavljenost« je sredstvo ali zunajbilančna postavka, ki se ne upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja,

(2)

»stopnja kreditne kvalitete« je stopnja, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne zunanje bonitetne institucije,

(3)

»zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: ECAI)« je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja,

(4)

»primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: primerna ECAI)« je ECAI, ki jo Agencija na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o ECAI), uvrsti na seznam primernih ECAI za posamezno kategorijo izpostavljenosti,

(5)

»imenovana zunanja bonitetna institucija« (v nadaljevanju: imenovana ECAI) je primerna ECAI, ki jo borznoposredniška družba izbere za določanje uteži tveganja,

(6)

»investitor« je oseba, ki ni originator, sponzor ali serviser in nase prevzema kreditno tveganje izpostavljenosti v listinjenju,

(7)

»serviser« je borznoposredniška družba, ki upravlja skupino izpostavljenosti v listinjenju, v smislu izterjave glavnice, obresti in drugih prilivov iz skupine izpostavljenosti, ki jih nato posreduje investitorjem in drugim upnikom v listinjenju,

(8)

»presežni razmik« je razlika med prejetimi obrestmi iz skupine izpostavljenosti in plačanimi obrestmi imetnikom pozicij v listinjenju ter drugimi izdatki listinjenja,

(9)

»skupina izpostavljenosti« vključuje eno ali več osnovnih izpostavljenosti, iz katerih se oblikujejo tranše, ki odražajo različno stopnjo kreditnega tveganja,

(10)

»vgrajena nakupna opcija« pomeni pogodbeno možnost, da originator začasno odkupi ali poplača pozicije v listinjenju pred odplačilom vseh osnovnih izpostavljenosti, če znesek še neodplačanih osnovnih izpostavljenosti pade pod določeno raven,

(11)

»okvirno likvidnostno posojilo« pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbe o zagotavljanju pravočasne poravnave obveznosti do investitorjev,

(12)

»Kirb« pomeni 8 % tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki bi bili v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr. in 80/11; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB) izračunani za listinjene izpostavljenosti, če slednje ne bi bile listinjene, čemur se prišteje znesek pričakovanih izgub, povezan z zadevnimi izpostavljenostmi, izračunan v skladu s sklepom o pristopu IRB,

(13)

»Kirbr« je razmerje med Kirb in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja,

(14)

»metoda nadzorniške formule« pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 27., 28., 36. in 37. členom tega sklepa,

(15)

»neocenjena pozicija« pomeni pozicijo v listinjenju, ki nima bonitetne ocene od primerne ECAI v skladu z 10. členom tega sklepa,

(16)

»ocenjena pozicija« pomeni pozicijo v listinjenju, ki ima bonitetno oceno od primerne ECAI v skladu z 10. členom tega sklepa,

(17)

»program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem (v nadaljevanju: program ABCP)« pomeni program listinjenja, pri katerem se vrednostni papirji izdajo pretežno v obliki komercialnih zapisov z originalno zapadlostjo do enega leta,

(18)

»metoda bonitetnih ocen« pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 26. členom tega sklepa,

(19)

»relistinjenje« je listinjenje, pri katerem je vsaj ena osnovna izpostavljenost pozicija v drugem listinjenju,

(20)

»obnavljajoča se izpostavljenost« je izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski dolžnika nihajo glede na njegovo odločitev o črpanju in odplačevanju posojila v dogovorjenih okvirih,

(21)

»predčasno odplačilo« je pogodbeno določilo, po katerem se ob nastopu določenih dogodkov pozicije v listinjenju odplačajo investitorjem pred originalno zapadlostjo izdanih vrednostnih papirjev,

(22)

»naložbeni razred« (investment grade) so bonitetne ocene, katerim je v skladu s sklepom o ECAI dodeljena:

-

v okviru standardiziranega pristopa stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3,

-

v okviru metode bonitetnih ocen pri pristopu IRB stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 8, če gre za dolgoročne bonitetne ocene, oziroma stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3, če gre za kratkoročne bonitetne ocene,

(23)

»izpostavljenost iz naslova opravljanja storitev na drobno« je izpostavljenost, kakor je opredeljena v 89. členu sklepa o pristopu IRB,

(24)

»vmesna pozicija« (mezzanine securitisation position) je pozicija v listinjenju, kateri je dodeljena utež tveganja nižja od 1250 %, in ki je podrejena najbolj nadrejeni poziciji v zadevnem listinjenju in vsem pozicijam, katerim je dodeljena:

-

stopnja kreditne kvalitete 1 v primeru uporabe standardiziranega pristopa, ali

-

stopnja kreditne kvalitete 1 ali 2 v primeru uporabe pristopa IRB,

(25)

»prvotni posojilodajalec« je posojilodajalec, od katerega originator odkupi osnovne izpostavljenosti in jih listini,

(26)

»neto ekonomski delež« (net economic interest) je pozicija v listinjenju, osnovna izpostavljenost v celoti ali njen del, zadržana s strani originatorja, sponzorja ali prvotnega posojilodajalca.

2. PRENOS KREDITNEGA TVEGANJA NA TRETJE OSEBE

2.1. Splošno

5. člen

(1)

Če borznoposredniška družba v vlogi originatorja prenese pomemben delež kreditnega tveganja v zvezi s listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe v skladu s pogoji iz tega poglavja, lahko:

(a)

v primeru tradicionalnega listinjenja, listinjene izpostavljenosti izključi iz svojega izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub,

(b)

v primeru sintetičnega listinjenja, za listinjene izpostavljenosti izračuna tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z oddelkom 4.2. tega sklepa oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z oddelkom 4.3. tega sklepa.

(2)

Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, borznoposredniška družba v vlogi originatorja tveganjem prilagojene zneske oziroma tveganjem prilagojene zneske in zneske pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju izračunava v skladu z določbami tega sklepa. Če borznoposredniška družba v vlogi originatorja ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe, mu za nobeno pozicijo v zadevnem listnjenju ni potrebno izračunavati tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v skladu z določbami tega sklepa, temveč listinjene izpostavljenosti obravnava kot da ne bi bile listinjene.

(3)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s prvim odstavkom tega člena, ali borznoposredniška družba v vlogi sponzorja ne sme zagotavljati večje podpore investitorjem v smislu zmanjšanja potencialnih ali dejanskih izgub glede na pogodbeno določene.

(4)

Če borznoposredniška družba v vlogi originatorja ali sponzorja deluje v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, mora izračunavati kapitalsko zahtevo za listinjene izpostavljenosti kot da te ne bi bile listinjene. Borznoposredniška družba mora javno razkriti podporo investitorjem, ki presega pogodbeno določeno, in njen vpliv na kapital borznoposredniške družbe.

(5)

Borznoposredniška družba, ki v zadevnem listinjenju ne nastopa v vlogi originatorja, sponzorja ali prvotnega posojilodajalca, je lahko kreditnemu tveganju iz pozicije v listinjenju izpostavljena oziroma ima lahko pozicije v listinjenju le v primeru, če ji je originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec razkril, da bo trajno zadržal neto ekonomski delež vsaj v višini 5 %, in so izpolnjeni ostali pogoji iz 6. poglavja tega sklepa.

(6)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja ali sponzorja mora ob odobravanju posojil, ki predstavljajo izpostavljenosti, katere namerava borznoposredniška družba listiniti, uporabiti enaka primerna in jasno opredeljena merila v skladu z zahtevami iz 177. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena ZTFI, kot jih uporablja za izpostavljenosti, ki jih bo zadržala. Zato borznoposredniška družba v vlogi originatorja ali sponzorja na enak način odloča o odobritvi in po potrebi o spremembi, obnovitvi in refinanciranju takih posojil. Borznoposredniška družba uporabi ista načela tudi pri udeležbah in v izvedbah prve prodaje finančnih instrumentov, ne glede na to, ali bo udeležba ali izvedba prve prodaje finančnih instrumentov v trgovalni ali netrgovalni knjigi.

(7)

Če zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena niso izpolnjene, se določbe prvega odstavka tega člena ne uporabljajo. V tem primeru borznoposredniška družba v vlogi originatorja listinjenih izpostavljenosti ne sme izključiti iz svojega izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.

(8)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja ali sponzorja mora investitorjem razkriti, kako izpolnjuje obveznosti glede zadržanja neto ekonomskega deleža iz drugega odstavka 45. člena tega sklepa. Borznoposredniška družba v vlogi originatorja ali sponzorja mora bodočim investitorjem zagotoviti dostop do vseh pomembnih podatkov o kreditni kvaliteti in uspešnosti posameznih osnovnih izpostavljenosti, denarnih tokov in zavarovanju za kritje pozicije v listinjenju ter podatkov, ki so potrebni za izvedbo primernih testov izjemnih situacij glede denarnih tokov in vrednosti zavarovanja za kritje skupine izpostavljenosti. Borznoposredniška družba podatke, potrebne za te namene, določi na dan zaključka listinjenja. Če to zaradi narave listinjenja ni možno, jih določi takoj, ko je to možno.

(9)

Če borznoposredniška družba iz malomarnosti ali zaradi opustitve ne izpolni zahtev iz osmega odstavka tega člena, ji Agencija odredi dodatno utež tveganja sorazmerno glede na obseg kršitev in sicer v višini ne manj kot 250 % uteži, ki bi sicer v skladu z določbami tega sklepa veljala za zadevno pozicijo v listinjenju. Dodatna utež tveganja se povečuje z vsako naslednjo kršitvijo do zgornje meje skupne uteži v višini 1250 %. Agencija v postopku odreditve dodatne uteži upošteva izjeme za listinjenja, opredeljena v 47. členu tega sklepa.

2.2. Minimalne zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe pri tradicionalnem listinjenju

6. člen

(1)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja v tradicionalnem listinjenju lahko listinjene izpostavljenosti izključi iz izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, če je izpolnjen eden od pogojev:

(a)

pomemben delež kreditnega tveganja iz naslova listinjenih izpostavljenosti je bil prenesen na tretje osebe,

(b)

borznoposredniška družba v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listnjenju uporablja utež tveganja 1250 %, ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 80/11; v nadaljevanju sklep o kapitalu) upošteva kot odbitno postavko od kapitala.

(2)

Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:

(a)

tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima borznoposredniška družba v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju, ne presegajo 50 % tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listnjenju, ali

(b)

kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator dokaže, da vrednost pozicij v listnjenju, za katere bi veljajo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250 %, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in borznoposredniška družba v vlogi originatorja nima več kot 20 % vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljajo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250 %.

(3)

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če borznoposredniška družba v vlogi originatorja Agenciji dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora borznoposredniška družba v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.

(4)

Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Agencija za posamezen primer odloči, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi ga borznoposredniška družba v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.

(5)

Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)

dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla,

(b)

listinjene izpostavljenosti so zunaj dosega borznoposredniške družbe v vlogi originatorja in njenih upnikov, kar velja tudi v primeru likvidacije ali stečaja. Navedeno borznoposredniška družba v vlogi originatorja dokazuje z neodvisnim pravnim mnenjem,

(c)

izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti borznoposredniške družbe v vlogi originatorja,

(d)

prevzemnik listinjenih izpostavljenosti je SSPE,

(e)

borznoposredniška družba v vlogi originatorja nima dejanske ali posredne kontrole nad prenesenimi izpostavljenostmi. Originator ima dejanski nadzor nad prenesenimi izpostavljenostmi, če ima pravico, da od prevzemnika ponovno odkupi predhodno prenesene izpostavljenosti z namenom pridobitve določenih koristi, ali če je dolžan ponovno prevzeti tveganje prenesenih izpostavljenosti. Ohranitev servisiranja pravic ali obveznosti, ki se nanašajo na zadevne izpostavljenosti, sama po sebi ne predstavlja posrednega nadzora borznoposredniške družbe v vlogi originatorja nad izpostavljenostmi,

(f)

če obstaja vgrajena nakupna opcija, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

-

vgrajena nakupna opcija je uresničljiva po presoji borznoposredniške družbe v vlogi originatorja,

-

vgrajena nakupna opcija se lahko uveljavi šele, ko ostane neodplačano 10 % ali manj prvotne vrednosti listinjenih izpostavljenosti,

-

vgrajena nakupna opcija ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave investitorjev ali drugim pozicijam investitorjev, in tudi drugače ni strukturirana na način, ki bi zagotavljal povečanje kreditne izboljšave,

(g)

dokumentacija o listinjenju ne vsebuje določb, ki:

-

zahtevajo, da borznoposredniška družba v vlogi originatorja izboljša pozicije v listinjenju, kar med drugim vključuje spremembo skupine izpostavljenosti ali povečanje donosa, ki se izplača investitorjem zaradi poslabšanja kreditne kvalitete listinjenih izpostavljenosti, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu pozicije v listinjenju, ali

-

omogočajo povečanje donosa, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti.

2.3. Minimalne zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe pri sintetičnem listinjenju

7. člen

(1)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju lahko izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti v skladu z oddelkom 2.4. ter 4. poglavjem tega sklepa, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

pomemben delež kreditnega tveganja je bil s stvarnim ali osebnim zavarovanjem prenesen na tretje osebe,

(b)

borznoposredniška družba v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listinjenju uporablja utež tveganja 1250 % ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu upošteva kot odbitno postavko od kapitala.

(2)

Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:

(a)

tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima borznoposredniška družba v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju ne presegajo 50 % tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju, ali

(b)

kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator lahko dokaže, da vrednost pozicij v listinjenju, za katere bi veljajo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250 %, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in borznoposredniška družba v vlogi originatorja nima več kot 20 % vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljajo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250 %.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če borznoposredniška družba v vlogi originatorja Agenciji dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora borznoposredniška družba v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.

(4)

Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Agencija za posamezen primer določi, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi jih borznoposredniška družba v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.

(5)

Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)

dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla,

(b)

kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, izpolnjuje merila primernosti in minimalne zahteve za priznanje kreditnih zavarovanj iz 2. poglavja Sklepa o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih), pri čemer se SSPE ne prizna za primernega dajalca osebnih kreditnih zavarovanj,

(c)

instrumenti, ki se uporabljajo za prenos kreditnega tveganja, ne smejo vsebovati zahtev ali pogojev, ki:

-

določajo pomemben prag, ki mora biti dosežen, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka sploh sproži,

-

dopuščajo prenehanje kreditnega zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,

-

zahtevajo, da borznoposredniška družba v vlogi originatorja izboljša kreditno kvaliteto pozicij v listinjenju, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu,

-

povečujejo stroške borznoposredniške družbe v vlogi originatorja za kreditno zavarovanje ali povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,

(d)

neodvisno pravno mnenje potrjuje izterljivost kreditnega zavarovanja v vseh relevantnih pravnih redih.

2.4. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti borznoposredniške družbe v vlogi originatorja za listinjene izpostavljenosti v sintetičnem listinjenju

8. člen

(1)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 2.3. tega sklepa, in sicer za celotno skupino izpostavljenosti v skladu s 4. poglavjem tega sklepa in ne v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr., 10/10 – popr. in 80/11; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu) ali sklepom o pristopu IRB, pri čemer mora upoštevati pododdelek 2.4.1. tega sklepa.

(2)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za vse tranše v listinjenju, vključno s tistimi, ki jim je bilo priznano zmanjšanje kreditnega tveganja v skladu s 4. poglavjem tega sklepa, ob upoštevanju pododdelka 2.4.1. tega sklepa. Če se na primer tranša prenese na tretjo osebo z osebnim kreditnim zavarovanjem, se utež tveganja te tretje osebe uporabi za tranšo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti borznoposredniške družbe v vlogi originatorja.

(3)

Za borznoposredniško družbo v vlogi originatorja, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti po pristopu IRB, je znesek pričakovanih izgub iz naslova teh izpostavljenosti enak nič.

2.4.1. Obravnava neusklajenosti zapadlosti v sintetičnem listinjenju

9. člen

(1)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja mora ob upoštevanju prvega odstavka 8. člena tega sklepa pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti upoštevati morebitno neusklajenost zapadlosti med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje, in listinjenimi izpostavljenostmi v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(2)

Za zapadlost listinjenih izpostavljenosti se upošteva najdaljša zapadlost izpostavljenosti, vendar ne več kakor pet let. Zapadlost kreditnega zavarovanja se določi v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.

(3)

Borznoposredniška družba v vlogi originatorja ne sme upoštevati morebitne neusklajenosti zapadlosti pri izračunavanju tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za tranše ali dele tranš, ki jim je v skladu s 4. poglavjem tega sklepa dodeljena utež tveganja v višini 1250 %. Za vse druge tranše ali dele tranš se obravnava neusklajenost zapadlosti v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih po naslednji formuli:

RW* = [RW(SP) x (t-t*)/(T-t*)] + [RW(Ass) x (T-t)/(T-t*)]

(4)

Simboli v formuli iz tretjega odstavka tega člena pomenijo:

RW* = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti za izračun kapitalske zahteve v skladu s točko (b) 5. člena sklepa o kapitalu,

RW(SP) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega sklepa, če ne bi bilo nobene neusklajenosti zapadlosti,

t = preostala zapadlost kreditnega zavarovanja, izražena v letih, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja,

t* = 0,25,

T = preostala zapadlost osnovnih izpostavljenosti, izražena v letih, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja,

RW(Ass) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani za listinjene izpostavljenosti, kot da ne bi bile listinjene.

3. BONITETNE OCENE ECAI

3.1. Zahteve v zvezi z bonitetnimi ocenami ECAI

10. člen

(1)

V skladu s sklepom o ECAI morajo bonitetne ocene primerne ECAI, ki jih borznoposredniška družba uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju, izpolnjevati standarde verodostojnosti in preglednosti, in sicer:

(a)

ne sme biti nobene neskladnosti med vrstami plačil, ki se odražajo v bonitetni oceni, in vrstami plačil, do katerih je borznoposredniška družba upravičena v skladu s pogodbo, iz katere izhaja zadevna pozicija v listinjenju in

(b)

bonitetne ocene so javno dostopne na trgu. Bonitetne ocene so javno dostopne, če so objavljene na javno dostopnem mediju in vključene v matriko prehodov ECAI. Bonitetne ocene niso javno dostopne, če so dostopne samo omejenemu številu oseb.

(2)

Borznoposredniška družba lahko bonitetne ocene imenovane ECAI, kateri je Agencija izdala odločbo o razveljavitvi priznanja primernosti, uporablja še največ tri mesece po izbrisu zadevne ECAI iz seznama primernih ECAI, ki ga v skladu s prvim odstavkom 34. člena sklepa o ECAI Agencija objavlja na svoji spletni strani.