Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih...

2018. Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic

Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

SKLEP
o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic

I. SPLOŠNE OPREDELITVE

1.

Banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) razvrstijo aktivne bilančne in zunajbilančne postavke v skupine glede na njihovo kvaliteto.

2.

Vse aktivne bilančne in zunajbilančne postavke, ki predstavljajo problematične terjatve, to je terjatve do dolžnikov, ki so razvrščeni v skupine C, D in E, bankovci in kovanci, gradbeni objekti in oprema namenjeni poslovni dejavnosti banke ter neposlovna aktiva se praviloma štejejo kot nedonosna aktiva.

3.

Kreditno tveganje po tem sklepu pomeni tveganje, da dolžnik delno ali v celoti ne plača svoje obveznosti do banke.

Tvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu vsa zapadla in nezapadla kratkoročna in dolgoročna posojila, naložbe v vrednostne papirje, eskontirane menice, obračunane obresti, nadomestila in provizije ter terjatve za plačane garancije, avale in druge oblike jamstva, trajne udeležbe, vloge pri domačih in tujih bankah in ostale terjatve, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.

Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti za kreditiranje in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih kreditov in druge oblike jamstva, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.

Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu praviloma bankovce in kovance, gradbene objekte in opremo namenjeno poslovni dejavnosti banke.

Terjatve do Banke Slovenije in terjatve do Republike Slovenije, vladnih agencij in skladov, katerih plačilo je zagotovljeno iz proračuna Republike Slovenije in so pod nadzorom Ministrstva za finance se po tem sklepu štejejo kot netvegane, banke pa jih razvrstijo v skupino A.

II. RAZVRSTITEV BILANČNIH IN ZUNAJBILANČNIH POSTAVK

4.

Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je bilančnih in zunajbilančnih postavk aktive (v nadaljnjem besedilu: terjatev). Razvrstitev terjatev se opravi po posameznih dolžnikih. Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E s tem, da se hkrati upoštevajo objektivna in subjektivna merila razvrščanja.

Dolžnike – povezane osebe banke razvrstijo v skladu z navodili za izvedbo sklepa.

5.

Razvrstitev v skladu z objektivnimi merili pomeni razvrstitev glede na časovna razdobja oziroma zamude, v katerih dolžnik poravnava svoje obveznosti.

1)

v skupino A se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki plačujejo svoje obveznosti v roku zapadlosti ali izjemoma z zamudo do 30 dni;

2)

v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo svoje obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;

3)

v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo svoje obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180;

4)

v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo svoje obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni;

5)

v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki preko 365 dni ne plačujejo svojih obveznosti.

Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih zapadlosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo terjatev ali potencialno obveznost do dolžnika.

Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih terjatev ali jamstev se smiselno upoštevajo tudi določila 15. točke tega sklepa v primeru dolžnikov, razvrščenih v

A in B skupino ter določila 11. točke glede restrukturiranja nedonosnih terjatev za terjatve iz skupin C, D in E.

6.

Z odložitvijo roka oziroma z zamudo plačila obveznosti do banke po tem sklepu niso mišljene odložitve, ki izhajajo iz refinanciranja oziroma reprogramiranja kreditov iz naslova sporazumov, sklenjenih z vladnimi agencijami držav upnic in tujimi komercialnimi bankami.

7.

Razvrstitev v skladu s subjektivnimi merili pomeni razvrstitev glede na oceno finančnega položaja posameznega dolžnika, zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga v prihodnosti in ustreznosti zavarovanja terjatev.

Za to je potrebna ocena:

a)

karakterja posojilojemalca, to je statusnih, ekonomskih, finančnih in osebnostnih značilnosti,

b)

zmožnosti zadolževanja oziroma kreditne sposobnosti,

c)

kapitalske in/ali premoženjske moči vključno z njegovo možnostjo ustvarjanja bodočega denarnega toka za odplačilo dolga,

d)

zavarovanja dolga,

e)

splošnih pogojev poslovanja in perspektive podjetja in panoge oziroma sektorja in

f)

kvalitete vodstva.

1)

V skupino A se razvrstijo:

-

terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije;

-

terjatve do dolžnikov, za katere banka ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti;

-

in terjatve, ki so zavarovane s prvovrstnimi in ustreznimi zavarovanji iz 9. in 10. točke tega sklepa.

2)

v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:

-

za katere banka ocenjuje, da bodo njihovi denarni prilivi še zadostovali za redno poravnavanje zapadlih obveznosti toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;

-

za katere odločitev o dajanju kredita ni bila sprejeta na podlagi projekcij denarnih tokov oziroma uporaba in učinek kredita nista povsem jasna.

3)

v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:

-

ki imajo očitno premalo kapitala;