Zakon o oskrbi s plini (ZOP)

4149. Zakon o oskrbi s plini (ZOP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o oskrbi s plini (ZOP)

Razglašam Zakon o oskrbi s plini (ZOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2021.

Št. 003-02-3/2021-314

Ljubljana, dne 23. decembra 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O OSKRBI S PLINI (ZOP)

I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE

1. oddelek: Uvodne določbe

1. člen

(vsebina in namen zakona)

(1)

Ta zakon določa pravila delovanja trga s plinom, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave plina, pravila varstva odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb pri prenosu in distribuciji plina ter načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe s plinom.

(2)

Namen tega zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo s plini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge s plini ob upoštevanju pomembne vloge zemeljskega plina kot prehodnega energenta pri prehodu v brezogljično gospodarstvo.

(3)

Določbe tega zakona se uporabljajo za vse vrste plinov, vključno z vodikom, če jih je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih prek njega prenašati.

(4)

Določbe tega zakona se uporabljajo za podjetja plinskega gospodarstva in odjemalce na področju oskrbe s plinom iz povezanega prenosnega in distribucijskega sistema.

2. člen

(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)

(1)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES, zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L št. 117 z dne 3. 5. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/73/ES).

(2)

Ta zakon določa pristojne organe za izvajanje in sankcije za kršitev:

-

Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005, zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 715/2009/ES);

-

Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU);

-

Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»ACER« je Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, kot je urejena v Uredbi (EU) 2019/942 z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 22);

2.

»agencija« je Agencija za energijo, ki je v skladu z zakonom ustanovljena kot državni regulatorni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo;

3.

»bioplin« pomeni energetski plin, pridobljen iz biomase ali iz biološko razgradljivih odpadkov, ki ga je mogoče prečistiti do kakovosti, da je zamenljiv s plinom v sistemu;

4.

»bilančna pogodba« je pogodba o izravnavanju in obračunavanju odstopanj med uporabnikom sistema in operaterjem prenosnega sistema;

5.

»bilančna shema« je seznam udeležencev na trgu, ki imajo sklenjeno bilančno pogodbo z operaterjem prenosnega sistema ali pogodbo o izravnavi z nosilcem bilančne skupine;

6.

»bilančna skupina« je skupina uporabnikov sistema, za katero se izravnavajo in obračunavajo količinska odstopanja odjema in oddaje plina v okviru obračunskega intervala;

7.

»certifikat« pomeni odločbo, s katero agencija certificira operaterja prenosnega sistema;

8.

»distribucija« pomeni prenos plina po lokalnih ali regionalnih plinovodnih omrežjih z namenom oskrbe odjemalcev, razen dobave;

9.

»dobava« pomeni prodajo odjemalcem, tudi nadaljnjo prodajo plina in utekočinjenega zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: UZP);

10.

»dobavitelj« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost dobave;

11.

»dolgoročno načrtovanje« pomeni dolgoročno načrtovanje oskrbovalnih in prenosnih zmogljivosti podjetij plinskega gospodarstva za zadostitev povpraševanja po plinu iz sistema z namenom zagotoviti raznolike dobavne vire in zanesljivo oskrbo odjemalcev;

12.

»gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;

13.

»horizontalno integrirano podjetje« pomeni podjetje, ki izvaja vsaj eno od dejavnosti pridobivanja, prenosa, distribucije, dobave ali skladiščenja plina in neplinsko dejavnost;

14.

»integrirano podjetje plinskega gospodarstva« pomeni vertikalno ali horizontalno integrirano podjetje;

15.

»izstopne točke« so vsa odjemna mesta na prenosnem sistemu in vse točke, v katerih je prenosni sistem v Republiki Sloveniji povezan s prenosnimi sistemi v sosednjih državah, drugimi prenosnimi sistemi v Republiki Sloveniji ali skladišči plina;

16.

»izvedeni finančni instrument za trgovanje s plinom« pomeni finančni instrument, opredeljen v 5., 6. ali 7. točki drugega odstavka 7. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19 in 123/21), če se ta instrument nanaša na plin;

17.

»izravnalni trg« pomeni trg, namenjen trgovanju s količinami plina, potrebnimi za izravnavo odstopanj pri operaterju prenosnega sistema med prevzetimi in predanimi količinami v plinovodnem sistemu;

18.

»končni odjemalec« pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje plin za svojo lastno rabo;

19.

»krizni plin« je plin, ki se v času izrednih razmer v sistemu sprosti zaradi izvedbe ukrepov neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve dobave plina v skladu z načrtom za izredne razmere;

20.

»mali poslovni odjemalec« je negospodinjski odjemalec plina, katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100.000 kWh;

21.

»nadzor« pomeni pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki vsako zase ali skupaj in ob upoštevanju ustreznih dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva v podjetju, zlasti z:

a)

lastništvom ali pravico do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

b)

pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja;

22.

»nastajajoči trg« pomeni državo članico, v kateri je bila prva trgovska dobava v okviru prve dolgoročne pogodbe za oskrbo s plinom izvedena pred manj kot desetimi leti;

23.

»negospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje plin, ki ni namenjen za rabo v lastnem gospodinjstvu;

24.

»neposredni plinovod« pomeni plinovod plina, ki dopolnjuje sistem;

25.

»nosilec bilančne skupine« je uporabnik sistema, ki ima sklenjeno bilančno pogodbo;

26.

»nova infrastruktura« pomeni plinsko infrastrukturo, ki ni bila dokončana do 4. avgusta 2003;

27.

»obračunski interval« pomeni obdobje, za katero se ugotavljajo količinska odstopanja odjema in oddaje plina, in je obdobje izravnave odstopanj po določbah Uredbe 715/2009/ES;

28.

»obrat za UZP« pomeni terminal za uvoz, raztovarjanje in vnovično uplinjanje UZP ter vključuje sistemske storitve in prehodna skladišča, ki so nujni pri postopku vnovičnega uplinjanja in poznejšem prevzemu zemeljskega plina v prenosni sistem, vendar ne sme vključevati nobenega dela terminalov za UZP, ki se uporablja za skladiščenje. Izraz se ne nanaša na postroje, namenjene utekočinjanju zemeljskega plina in distribuciji UZP v posodah končnim odjemalcem ali končnim odjemalcem na omrežju, ki ni povezano s prenosnim sistemom;

29.

»odjem plina« je pretok plina iz sistema na izstopni točki ali odjemnem mestu;

30.

»odjemno mesto« pomeni mesto na prenosnem ali distribucijskem sistemu, kjer se izvajajo meritve in končni odjemalec ali operater distribucijskega sistema odjema plin iz sistema;

31.

»odjemalec« pomeni trgovca, končnega odjemalca plina ali podjetje plinskega gospodarstva, ki kupuje plin;

32.

»odprta pogodba« je pogodba o dobavi plina, ki določa pripadnost odjemnega ali prevzemnega mesta bilančni skupini;

33.

»omrežnina« pomeni znesek, ki ga mora za uporabo sistema plina plačati uporabnik sistema ter se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;

34.

»operater distribucijskega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnosti distribucije plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;

35.

»operater prenosnega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnosti prenosa plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je to ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po prenosu plina;

36.

»operater sistema« je operater prenosnega sistema ali distribucijskega sistema plina;

37.

»operater sistema za UZP« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnosti utekočinjanja zemeljskega plina ali uvoza, raztovarjanja in vnovičnega uplinjanja UZP in je odgovorna za upravljanje obrata za UZP;

38.

»operater skladiščnega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnosti skladiščenja in je odgovorna za delovanje skladišča;

39.

»plin« je skupni izraz za pline, ki se prenašajo po sistemu in lahko tvorijo zmes plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katere pretežni delež je metan;

40.

»podjetje plinskega gospodarstva« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: pridobivanje ali proizvodnja, prenos, distribucija, dobava, nakup ali skladiščenje plina, vključno z UZP, ki je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, vendar ne vključuje končnih odjemalcev;

41.

»pogodba o dobavi plina« pomeni pogodbo za dobavo plina, ki ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom;

42.

»pogodba o izravnavi« pomeni pogodbo, s katero uporabnik sistema z nosilcem bilančne skupine ali podskupine uredi izravnavo in obračun odstopanj, s čimer se uvrsti v bilančno shemo kot nosilec hierarhično nižje bilančne podskupine;

43.

»pogodba o prenosu« pomeni pogodbo, ki jo operater prenosnega sistema sklene z uporabnikom sistema z namenom izvajati prenos plina;

44.

»povezani sistem« pomeni več distribucijskih sistemov, povezanih drug z drugim;

45.

»povezano podjetje« pomeni nadrejeno ali podrejeno družbo po 56. ali 69. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US, 82/13, 55/15, 15/17, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) ali podjetje, ki pripada istim delničarjem;

46.

»povezovalni plinovod« pomeni prenosni plinovod, ki prečka ali povezuje mejo med Republiko Slovenijo in drugo državo članico Evropske unije zaradi povezave nacionalnih prenosnih omrežij teh držav ali prenosni plinovod med Republiko Slovenijo in tretjo državo do ozemlja Republike Slovenije ali teritorialnega morja Republike Slovenije;

47.

»prenos« pomeni prenos plina po omrežju, ki večinoma zajema visokotlačne plinovode, z namenom dostave odjemalcem, ki ne vključuje dobave. Prenos ne pomeni prenosa po pridobivalnem plinovodnem omrežju in po delu visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo plina;

48.

»prevzem plina« je pretok plina v sistem na prevzemnem mestu ali vstopni točki;

49.

»prevzemno mesto« pomeni mesto na prenosnem ali distribucijskem sistemu, kjer se izvajajo meritve in se plin prevzema v sistem;

50.

»pridobivalno plinovodno omrežje« pomeni plinovod ali plinovodno omrežje, uporabljeno ali zgrajeno kot del projekta za pridobivanje nafte ali plina, ali pa se uporablja za prenos plina od enega ali več takih projektov do obrata za pripravo plina ali terminala ali do končnega obalnega terminala;

51.

»priključek« pomeni plinovod, namenjen povezavi sistema in odjemnega mesta, kjer uporabnik sistema odjema plin iz sistema, ali povezavi sistema in vstopne točke v sistem, kjer uporabnik sistema plin prevzema v sistem. Priključek se na distribucijskem sistemu začne na priključnem mestu na distribucijskem sistemu in konča z glavno požarno pipo ali ventilom pri uporabniku sistema;

52.

»pristojni organ« je pristojni organ za izvajanje nalog v okviru zagotavljanja zanesljive oskrbe s plinom, imenovan v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 2017/1938/EU;

53.

»proizvajalec« je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja plin primerne kakovosti za prevzem v sistem in ga v skladu s pogoji operaterja sistema odda v prenosni ali distribucijski sistem dobavitelju po pogodbi o dobavi;

54.

»prosti trg« je trg, na katerem lahko udeleženci neposredno sklepajo pogodbe o dobavi plina. Dobavitelj in odjemalec ali proizvajalec se prosto dogovorita o ceni in količini dobavljenega plina;

55.

»ranljivi odjemalec« je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov;

56.

»regulirani letni prihodek« pomeni reguliran letni prihodek operaterja sistema plina posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za sistem in druge prihodke ter je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov tega operaterja;

57.

»regulativni okvir« pomeni vrednostno opredelitev upravičenih stroškov operaterja sistema plina po posameznih letih regulativnega obdobja, omrežnin, drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema plina, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let;

58.

»regulativno obdobje« je obdobje enega leta ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir;

59.

»sistem« pomeni povezano prenosno omrežje in distribucijsko omrežje, obrat za UZP ali skladišče, ki je v lasti podjetja plinskega gospodarstva ali ki ga upravlja podjetje plinskega gospodarstva, vključno s skladiščno zmogljivostjo plinovoda in njegovimi objekti, ki opravljajo sistemske storitve, ter s tistimi objekti povezanih podjetij, ki so potrebni za zagotavljanje dostopa do prenosa, distribucije in UZP;

60.

»sistemske storitve« pomenijo vse storitve, ki so nujne za zagotavljanje dostopa in obratovanje prenosnih omrežij, distribucijskih omrežij, obratov za UZP ali skladišč, vključno z izravnavo obremenitve, mešanjem in oddajo in prevzemom inertnih plinov v sistem, razen objektov, ki so rezervirani izključno za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti;

61.

»skladišče« pomeni objekt za skladiščenje plina, ki je v lasti podjetja plinskega gospodarstva ali ga upravlja podjetje plinskega gospodarstva, vključno z delom obrata za UZP, ki se uporablja za skladiščenje, razen dela, ki je namenjen dejavnostim pridobivanja, in razen objektov, namenjenih izključno za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti;

62.

»skladiščna zmogljivost plinovoda« pomeni zmogljivost skladiščenja plina s kompresijo v prenosnih in distribucijskih sistemih, razen skladiščnih zmogljivosti, ki so namenjene za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti;

63.

»skrbniški račun« je posebni in ločen bančni račun, ki ga upravlja operater prenosnega sistema in se uporablja za nakup ali prodajo plina v okviru mehanizma solidarnostne pomoči med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU);

64.

»solidarnostni plin« je plin, ki ga država članica EU v okviru mehanizma solidarnostne pomoči pri oskrbi s plinom ponudi sosednji državi članici EU ali ji ga proda ali kupi od nje;

65.

»tarifa« je strukturirani seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za uporabo sistema plina;

66.

»tarifna postavka omrežnine« je znesek za uporabo sistema na obračunsko enoto;

67.

»transakcija« je vsak pravni posel, ki ga sklene udeleženec na trgu s plinom, na podlagi katerega se spremeni pravica do razpolaganja z določeno količino plina v prenosnem sistemu v enem intervalu ali več obračunskih intervalih, vključno s pravnimi posli, ki lahko privedejo do take spremembe, tudi če celotno zaporedje pravnih poslov od oddaje do odjema ni povzročilo spremembe končnega odjemalca; kot transakcija se ne šteje dobava plina končnemu odjemalcu;

68.

»trgovec na debelo« pomeni fizično ali pravno osebo, razen operaterja prenosnega ali distribucijskega sistema, ki kupuje plin za nadaljnjo prodajo v sistemu ali zunaj sistema, kjer ima sedež;

69.

»uporabnik sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki plin oddaja ali dobavlja v sistem ali plin odjema iz sistema;

70.

»upravičeni odjemalec« pomeni odjemalca, ki lahko kupuje plin od dobavitelja po lastni izbiri;

71.

»upravičeni stroški« so stroški, ki jih operaterju sistema na podlagi metodologije iz 104. člena tega zakona določi in prizna agencija;

72.

»vertikalno integrirano podjetje« pomeni podjetje ali skupino podjetij plinskega gospodarstva, v katerih lahko nadzor iz 21. točke tega člena izvaja neposredno ali posredno ista oseba ali iste osebe, in v katerih podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa, distribucije, utekočinjanja zemeljskega plina ali skladiščenja in vsaj eno od dejavnosti pridobivanja ali dobave plina;

73.

»virtualna točka« je navidezna točka med vstopnimi in izstopnimi točkami prenosnega sistema, v kateri se šteje, da so podjetja plinskega gospodarstva in končni odjemalci v Republiki Sloveniji izvedli vse transakcije s količinami plina;

74.

»vstopne točke« prenosnega sistema so točke, v katerih je prenosni sistem v Republiki Sloveniji povezan s prenosnimi sistemi v sosednjih državah, drugimi prenosnimi sistemi v Republiki Sloveniji ali dobavnimi viri, skladišči in terminali za utekočinjen zemeljski plin v Republiki Sloveniji;

75.

»zaprta pogodba« je pogodba o dobavi plina, v kateri je količina dobavljenega plina v ustreznem času fiksno določena za vsak obračunski interval in za katero se šteje, da je bila v celoti izvedena;

76.

»zanesljivost« pomeni zanesljivost oskrbe s plinom in tehnično varnost;

77.

»zaprt distribucijski sistem« je od distribucijskega sistema v lokalni skupnosti izločen distribucijski sistem, namenjen distribuciji plina na geografsko zaokroženem industrijskem ali poslovnem območju ali območju za skupne storitve in ki praviloma ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev na tem območju ter je priključen neposredno na prenosni sistem na izstopni točki.

2. oddelek: Dejavnosti plinskega gospodarstva, naloge v javnem interesu in izvajanje gospodarske javne službe

4. člen

(dejavnosti plinskega gospodarstva)

(1)

Energetske dejavnosti, ki jih opravljajo podjetja s področja plinskega gospodarstva, obsegajo:

1.

pridobivanje ali proizvodnja plina, ki se prenaša po sistemu;

2.

dejavnost operaterja prenosnega sistema;

3.

dejavnost operaterja distribucijskega sistema;

4.

dobavo plina;

5.

dejavnost operaterja skladišča plina;

6.

dejavnost operaterja terminala za utekočinjen zemeljski plin.

(2)

Dejavnosti pridobivanja ali proizvodnje in dobave plina se opravljajo prosto na trgu, kjer se udeleženci svobodno dogovorijo o količini in ceni dobavljenega plina ali storitve. Uporabniki sistema imajo pravico do izbire in zamenjave dobavitelja, od katerega kupujejo ali mu prodajajo plin.

5. člen

(naloge podjetij plinskega gospodarstva v javnem interesu)

(1)

Podjetja plinskega gospodarstva morajo v javnem interesu izvajati naloge, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe, rednost, kakovost in ceno oskrbe ter varovanje okolja, vključno z učinkovito rabo energije, energijo iz obnovljivih virov in varstvom podnebja.

(2)

Podjetja plinskega gospodarstva, ki izvajajo gospodarske javne službe iz tega zakona, morajo zagotoviti:

1.

trajno in nepretrgano obratovanje sistema v okviru omejitev, ki jih določajo stanje tehnike in standardi kakovosti oskrbe;

2.

varno in zanesljivo obratovanje ter vzdrževanje sistema;

3.

priključevanje uporabnikov sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji;

4.

omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji;

5.

zaračunavanje dostopa do sistema po regulirani omrežnini;

6.

dolgoročno načrtovanje razvoja sistema;

7.

druge obveznosti, določene z zakonom ali drugim predpisom;

8.

sistem, ki omogoča odjemalcem prosto izbiro dobavitelja, proizvajalcem in dobaviteljem pa prosto prodajo ter nakup plina.

(3)

Ministrstvo, pristojno za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vsaki dve leti obvešča Evropsko komisijo o novih ukrepih za zagotavljanje javnih storitev, vključno z namenom varstva potrošnikov in okolja, ter o njihovem možnem vplivu na domačo in mednarodno konkurenco.

6. člen

(desetletni razvojni načrt operaterja prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema mora na podlagi metodologije iz petega odstavka tega člena najpozneje v dvanajstih mesecih po njenem sprejetju izdelati razvojni načrt prenosnega sistema in zanj pridobiti soglasje agencije. Razvojni načrt prenosnega sistema mora biti narejen za najmanj deset let ter mora biti usklajen s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom v skladu s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU (v nadaljnjem besedilu: NEPN). V primeru spremembe NEPN mora operater v devetih mesecih preizkusiti skladnost razvojnega načrta z NEPN in ga po potrebi po postopku iz tega člena spremeniti ali dopolniti.

(2)

Operater iz prejšnjega odstavka mora ne glede na sprejetje NEPN razvojni načrt prenosnega sistema sprejeti vsaki dve leti od sprejetja prejšnjega razvojnega načrta prenosnega sistema.

(3)

Agencija poda soglasje k razvojnemu načrtu prenosnega sistema in lahko pred odločitvijo o izdaji soglasja zahteva njegove spremembe.

(4)

Razvojni načrt prenosnega sistema mora opredeliti glavno infrastrukturo za prenos plina, ki jo je treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti za zanesljivo oskrbo s plinom, za varno delovanje omrežij in prilagajanje nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje plina iz obnovljivih virov, ob uvajanju inteligentnih omrežnih storitev. Pri tem mora izhajati iz napovedi prevzema plina ter napovedi oddaje in porabe plina. Razvojni načrt prenosnega sistema mora vsebovati oceno možnosti za povečanje energetske učinkovitosti plinske infrastrukture z uravnavanjem obremenitev in medobratovalnostjo, povezanostjo z obrati za proizvodnjo plina, ter opredeliti časovno dinamiko in finančno ovrednotenje načrtovanih investicij in dejanskih ukrepov za stroškovno učinkovite izboljšave v omrežni infrastrukturi.

(5)

Agencija s splošnim aktom po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše metodologijo za izdelavo razvojnih načrtov prenosnega sistema.

7. člen

(načrt prilagoditve za prevzem plinov v sistem)

(1)

Operater sistema določi tehnične zahteve za plin in po potrebi za posamezni plin iz zmesi, vključno z vodikom, ki se lahko prevzame v sistem, ki ga upravlja.

(2)

Operater sistema spremlja kakovost plina najmanj na vstopu v sistem in temu primerno preračuna značilne parametre ter objavi kurilno vrednost plina v sistemu. Operater distribucijskega sistema, ki na svojem sistemu nima vstopne točke razen iz drugega sistema, privzame podatek o kakovosti plina iz tega drugega sistema.

(3)

Operater sistema pripravi načrt prilagoditve sistema za prevzem in prenos plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika, ki vsebuje:

1.

analizo možnosti in interesa za proizvodnjo plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema,

2.

oceno potenciala plinovodnega sistema za povezovanje s sistemom distribucije in prenosa električne energije za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in sezonskim shranjevanjem presežne električne energije iz obnovljivih virov,

3.

analizo zahtev, prilagojenosti materialov in elementov ter potrebnih ukrepov v plinovodnem sistemu za prevzem plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora (vključno z vodikom),

4.

analizo zahtev ter prilagojenosti materialov in naprav uporabnikov plinovodnega sistema za delovanje ob prevzemu plina obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika,

5.

ukrepe in aktivnosti za omogočanje varnega delovanja plinovodnega sistema in naprav uporabnikov pri prevzetih plinih obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika, vključno s predvidenimi investicijskimi stroški in časovnim načrtom,

6.

zbirni pregled načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov.

(4)

Končni uporabniki v skladu z navodilom operaterja sistema sodelujejo pri analizi zahtev in pripravi ukrepov za prilagoditev naprav končnih uporabnikov za prevzem plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika v omrežje.

(5)

Zahtevano vsebino in obliko zbirnega pregleda načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov iz 6. točke tretjega odstavka tega člena določi agencija in objavi na svoji spletni strani.

(6)

Operater sistema načrt prilagoditve pripravi najmanj vsaka štiri leta ter vsebino prilagodi tehnološkim in drugim spremembam. Operater distribucijskega sistema načrt prilagoditve objavi na svoji spletni strani ter ga pošlje agenciji v vednost. Načrt prilagoditve operaterja prenosnega sistema je del desetletnega razvojnega načrta.

II. POGLAVJE: RAZMERJA S KONČNIMI ODJEMALCI

1. oddelek: Splošne določbe o varstvu odjemalcev

8. člen

(sklenitev pogodbe z dobaviteljem)

(1)

Končni odjemalci plina, priključeni na prenosni ali distribucijski sistem, imajo pravico do dobave plina na podlagi odprte pogodbe z dobaviteljem ne glede na to, v kateri državi članici EU je dobavitelj registriran.

(2)

Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka izpolnjevati zahteve glede izravnave odstopanj, tudi vključitev v bilančno shemo, in druge zahteve, določene s tem zakonom ter drugimi predpisi o izvajanju dejavnosti dobave plina v Republiki Sloveniji.

(3)

Za dobavo plina odjemalcem, ki so priključeni na prenosni ali distribucijski sistem v Republiki Sloveniji, se uporabljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil ne glede na to, kje je pogodba o dobavi sklenjena.

(4)

Operater distribucijskega sistema mora pred priključitvijo na sistem obvestiti končnega odjemalca o njegovih pravicah in obveznostih v zvezi z izbiro dobavitelja in nujno oskrbo ter ga seznaniti s seznamom dobaviteljev končnih odjemalcev.

(5)

V primeru začetka postopka stečaja ali razglasitve insolventnosti za dobavitelja plina končnim odjemalcem mora dobavitelj takoj obvestiti svoje končne odjemalce in operaterje sistemov, na območjih katerih imajo njegovi končni odjemalci odjemna mesta. Operater sistema končne odjemalce seznani tudi z informacijo o dobaviteljih plina iz prejšnjega odstavka.

9. člen

(menjava dobavitelja)

(1)

Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, predloži zahtevo za zamenjavo operaterju sistema, na katerega je priključen.

(2)

V imenu in za račun končnega odjemalca lahko na podlagi pooblastila zahtevo predloži tudi novi dobavitelj.

(3)

Operater sistema, ki je prejel zahtevo za menjavo dobavitelja, mora izvesti vse potrebno, da lahko končni odjemalec začne uresničevati pogodbo o dobavi plina z novim dobaviteljem v 21 dneh od vložitve popolne zahteve. Končnemu odjemalcu se menjava dobavitelja ne sme zaračunati.

(4)

Operater sistema zagotovi odčitek števca ob menjavi dobavitelja. Stroški, ki jih ima operater sistema z odčitavanjem stanja na merilni napravi, se krijejo iz zneska za meritve. Če dobavitelj v zvezi z menjavo dobavitelja zahteva izvedbo dodatne meritve, lahko operater sistema stroške te meritve zaračuna dobavitelju v skladu s cenikom, ki ga potrdi agencija.

(5)

Operater sistema zavrne menjavo dobavitelja, če novi dobavitelj ne izpolnjuje zahtev, določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil.

(6)

Končni odjemalec mora prejeti zaključni račun po vsaki menjavi dobavitelja najpozneje šest tednov po začetku dobave plina s strani novega dobavitelja.

(7)

Podrobnejši način menjave dobavitelja uredi vlada z uredbo iz 80. člena tega zakona.

10. člen

(obveščanje o porabi)

(1)

Operater sistema brezplačno obdobno obvešča končne odjemalce, ki so uporabniki sistema, na katerem opravlja dejavnost operaterja sistema, o njihovi porabi plina ter značilnostih te porabe, in sicer tako pogosto, da lahko sami uravnavajo svojo porabo plina.

(2)

Na zahtevo končnega odjemalca ali na podlagi soglasja končnega odjemalca drugi pravni ali fizični osebi operater sistema obvesti končnega odjemalca ali drugo pravno ali fizično osebo o njegovi porabi plina ter značilnostih te porabe. Podatke o tem zagotovi v primernem času, pri čemer se upoštevata zmogljivost opreme končnega odjemalca za merjenje porabe in stroškovna učinkovitost takšnih ukrepov.

(3)

Stroški obvestila iz prejšnjega odstavka se ne zaračunavajo.

(4)

Podrobnejši način obveščanja končnih odjemalcev o porabi določi operater sistema v sistemskih obratovalnih navodilih, pri čemer omogoči obveščanje v elektronski obliki, če končni odjemalec izrazi takšno voljo.

11. člen

(zagotavljanje energetske učinkovitosti)

Podjetja plinskega gospodarstva si morajo prizadevati za zagotavljanje energetske učinkovitosti tako, da v skladu s priporočili agencije optimizirajo porabo plina, zlasti z nudenjem energetskih storitev upravljanja energije, razvojem inovativnih načinov oblikovanja cen ali uvajanjem naprednih merilnih sistemov ali naprednih omrežij, kadar je to primerno.

12. člen

(energetski kontrolni seznam)

(1)

Dobavitelji vsakemu končnemu odjemalcu, ki mu dobavljajo plin, pošljejo energetski kontrolni seznam, ki ga vzpostavi Evropska komisija na podlagi dvanajstega odstavka 3. člena Direktive 2009/73/ES, skupaj s podatki za njegovo uporabo.

(2)

Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način in pogostost pošiljanja energetskega kontrolnega seznama. Agencija energetski kontrolni seznam objavi na svoji spletni strani.

2. oddelek: Posebne določbe o varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev ter drugih uporabnikov sistema

13. člen

(splošno)

(1)

Določbe od 14. do 18. člena tega zakona se uporabljajo za gospodinjske odjemalce, določbi 14. in 15. člena tega zakona pa tudi za male poslovne odjemalce, razen če se nanašajo na obravnavo pritožb iz 17. člena tega zakona.

(2)

Dobavitelj ali operater distribucijskega sistema lahko nediskriminatorno zagotovi pravice, ki so v tem oddelku določene za gospodinjske odjemalce, tudi drugim končnim odjemalcem.

14. člen

(skupna kontaktna točka)

(1)

Agencija gospodinjskim odjemalcem na enem mestu omogoči dostop do informacij glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil in načinov obravnave pritožb iz 17. člena tega zakona, ki so jim na voljo v primeru spora z dobaviteljem ali operaterjem distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: skupna kontaktna točka).

(2)

V skupni kontaktni točki agencija zagotovi dostop najmanj do informacij o:

1.

načinih obravnave pritožb iz 17. člena tega zakona;

2.

veljavnih tarifah omrežnine ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z uporabo omrežja;

3.

primerjavi veljavnih cenikov ponudnikov plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce;

4.

načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;

5.

pravici do menjave dobavitelja;

6.

pravicah do oskrbe s plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu z veljavnimi predpisi in splošnimi akti;

7.

pravici do nujne oskrbe iz 18. člena tega zakona.

(3)

Dobavitelji morajo za izvajanje nalog iz 3. točke prejšnjega odstavka na elektronski način, ki ga s splošnim aktom določi agencija, najpozneje z začetkom uporabe spremenjene cene predložiti agenciji podatke o spremenjeni ceni.

(4)

Agencija s splošnim aktom določi način elektronskega pošiljanja podatkov za izvajanje nalog iz 3. točke drugega odstavka tega člena, v katerem določi sistem za predložitev podatkov o cenah in način uporabe sistema ali določi obliko za elektronsko pošiljanje podatkov.

15. člen

(pogodba o dobavi in splošni pogodbeni pogoji)

(1)

Pogodba o dobavi plina med gospodinjskim odjemalcem in dobaviteljem plina mora biti sklenjena v pisni ali elektronski obliki v skladu s predpisi o elektronskem poslovanju.

(2)

Pogodba iz prejšnjega odstavka mora določati najmanj:

1.

ime in naslov dobavitelja,

2.

ceno in plačilne pogoje,

3.

pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe,

4.

vrste storitev, ki ji nudi dobavitelj, in ponujeno raven kakovosti storitev,

5.

načine pridobivanja podatkov o veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja,

6.

trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in odpoved pogodbe ali storitev ter navedbo, ali je dovoljen brezplačni odstop od pogodbe,

7.

dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, da ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem dobavljenega plina ali vzdrževalnih storitev,

8.

način za sprožitev postopkov za obravnavo pritožb v skladu s 17. členom tega zakona ter

9.

informacije o pravicah gospodinjskih odjemalcev, vključno z obravnavanjem pritožb iz 17. člena tega zakona in z vsemi informacijami, ki jih morajo dobavitelji pregledno sporočati ob predložitvi računov in na svojih spletnih straneh.

(3)

Gospodinjski odjemalec lahko odstopi od pogodbe o dobavi brez plačila pogodbene kazni, odškodnine, nadomestila ali kakršnega koli drugega plačila zaradi odstopa od pogodbe pred določenim rokom, če odpoved začne učinkovati najmanj eno leto po sklenitvi pogodbe.

(4)

Zaradi menjave dobavitelja lahko gospodinjski odjemalec od pogodbe o dobavi odstopi brez odpovednega roka. Če v primeru iz prejšnjega odstavka odstop učinkuje prej kot eno leto po sklenitvi pogodbe, nosi odjemalec posledice, ki jih za predčasni odstop od pogodbe o dobavi določa ta pogodba.

(5)

Sestavni del pogodbe o dobavi so splošni pogodbeni pogoji, ki morajo biti pravični in znani vnaprej, dobavitelj pa jih mora gospodinjskemu odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, tudi če se pogodbe sklepajo po posrednikih. Splošni pogodbeni pogoji morajo biti pregledni, objavljeni v jasnem in razumljivem jeziku ter ne smejo vsebovati nepogodbenih ovir za uveljavljanje pravic odjemalcev, na primer preobsežne pogodbene dokumentacije. Dobavitelj mora gospodinjskim odjemalcem zagotoviti pregledne informacije o veljavnih cenah in tarifah ter splošnoveljavnih pogojih v zvezi z dobavo plina najmanj z objavo na svoji spletni strani.

(6)

Spremembo splošnih pogodbenih pogojev mora dobavitelj neposredno ter pregledno in razumljivo sporočiti gospodinjskemu odjemalcu najmanj en mesec pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na izpolnjevanje pogodbe z gospodinjskim odjemalcem. Obvestilo mora biti gospodinjskim odjemalcem poslano brezplačno na način, določen v pogodbi.

(7)

Zaradi spremembe splošnih pogojev iz prejšnjega odstavka ima gospodinjski odjemalec pravico odstopiti od pogodbe o dobavi plina v enem mesecu po začetku veljavnosti spremenjenih splošnih pogojev brez odpovednega roka in brez obveznosti plačila pogodbene kazni, o čemer ga mora dobavitelj v obvestilu iz prejšnjega odstavka tudi obvestiti.

(8)

Šesti in sedmi odstavek tega člena veljata tudi za spremembo cen plina, ki lahko pomeni povišanje plačila za plin odjemalca, za katerega veljajo splošni pogodbeni pogoji. Obvestilo o tej spremembi in dan uveljavitve spremembe morata biti navedena na računu ali v drugem ustreznem pisnem obvestilu.

(9)

Dobavitelj mora gospodinjskemu odjemalcu ponuditi možnost široke izbire načinov plačevanja. Plačilni sistem ne sme povzročiti neupravičenega diskriminiranja odjemalcev, morebitne razlike v ceni in drugih pogojih plačila pa morajo odražati stroške dobavitelja zaradi različnih plačilnih sistemov. Če gospodinjski odjemalec ne plačuje po dejanski porabi, mora dobavitelj dati na voljo kot obliko plačila sistem akontacij, ki mora odražati verjetno porabo.

(10)

Če dobavitelj gospodinjskim odjemalcem zaračuna pavšalne stroške poslovanja ne glede na njihovo poimenovanje, morajo ti odražati dejanske stroške, ki jih načini obračunavanja povzročajo dobaviteljem. Stroški opomina v primeru zamude plačila se ne štejejo za pavšalne stroške poslovanja.

(11)

Dobavitelj ne sme sam ali prek posrednikov ali zastopnikov pri prodaji plina uporabljati zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks, ki vključujejo zlasti:

-

neresnično ali zavajajočo predstavitev družbe, ki jo oseba, ki nagovarja končnega odjemalca, zastopa ali v imenu in za račun katere deluje;

-

zavajajočo predstavitev ponudbe dobavitelja končnemu odjemalcu;

-

navajanje neresničnih razlogov za obisk končnega odjemalca;

-

neresnične ali zavajajoče navedbe v zvezi s pogodbenim razmerjem.

16. člen

(obveščanje o porabi in dostop do podatkov o porabi)

(1)

Operater distribucijskega sistema ob priključitvi na distribucijski sistem obvesti gospodinjskega odjemalca o njegovih pravicah do oskrbe s plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu z veljavnimi predpisi in splošnimi akti.

(2)

Operater distribucijskega sistema na zahtevo gospodinjskega odjemalca ali na podlagi njegovega pooblastila za vsak primer posebej ali za vse prihodnje primere do preklica določenemu podjetju plinskega gospodarstva brezplačno omogoči dostop do podatkov o porabi tega odjemalca. Operater distribucijskega sistema, ki je odgovoren za obdelavo podatkov, te podatke predloži podjetju plinskega gospodarstva v petih delovnih dneh, pri čemer podatke pošlje v elektronski obliki.

(3)

Minister predpiše obliko za predstavitev podatkov in postopek, s katerim se dobaviteljem in odjemalcem zagotovi dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka. Zagotovitve dostopa do podatkov operater distribucijskega sistema ne sme dodatno zaračunati.

(4)

Operater distribucijskega sistema gospodinjske odjemalce, ki so priključeni na distribucijski sistem, na katerem opravlja dejavnost operaterja sistema, najmanj enkrat letno obvešča o dejanski porabi plina in stroških. Podatke o tem zagotovi v primernem roku, pri čemer se upoštevata zmogljivost opreme odjemalca za merjenje porabe in stroškovna učinkovitost takšnih ukrepov. Te storitve odjemalcem operater distribucijskega sistema ne sme dodatno zaračunati.

17. člen

(izvensodno reševanje sporov z gospodinjskimi odjemalci v zvezi z dobavo plina)

(1)

Dobavitelj plina zagotovi pregledni, preprosti in brezplačni notranji postopek obravnave pritožb gospodinjskih odjemalcev.

(2)

Dobavitelj plina sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja zagotovi postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z dobavo plina gospodinjskim odjemalcem po tem zakonu pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Če dobavitelj v postopku iz prejšnjega odstavka pritožbi ne ugodi najpozneje v enem mesecu ali zahtevku gospodinjskega odjemalca ne ugodi v celoti, lahko gospodinjski odjemalec vloži pobudo za začetek postopka v zvezi z domnevnimi kršitvami dobavitelja plina pri izvajanju pogodbe o dobavi plina pri neodvisnem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov.

(3)

Izvajalca izvensodnega reševanja sporov, pri katerem gospodinjski odjemalec vloži pobudo za začetek postopka, dobavitelj plina določi za štiri leta.

(4)

Sodelovanje dobavitelja plina v postopku, ki ga je sprožil gospodinjski odjemalec pred neodvisnim izvajalcem, je obvezno.

(5)

Stroške postopka neodvisnega izvajalca izvensodnega reševanja sporov plača dobavitelj ali združenje dobaviteljev plina.

(6)

Dobavitelj plina ali združenje dobaviteljev plina lahko določi sistem povračil in odškodnin, ki jih zagotavlja gospodinjskim odjemalcem za posamezne kršitve svojih obveznosti v zvezi z dobavo plina, če je to upravičeno glede na višino škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti.

18. člen

(ranljivi odjemalci in nujna oskrba)

(1)

Operater distribucijskega sistema ne sme ranljivega odjemalca odklopiti ali mu omejiti odjema plina pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo.

(2)

Stroške odjema plina ranljivih odjemalcev nosi operater distribucijskega sistema do takrat, ko jih plača ranljivi odjemalec.

(3)

Stroški iz prejšnjega odstavka, ki jih operater distribucijskega sistema ne more izterjati od ranljivega odjemalca, so upravičeni stroški tega operaterja.

(4)

Operater distribucijskega sistema mora odjemalca pred odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora odjemalec predložiti operaterju, da mu operater odobri nujno oskrbo, in o rokih, v katerih je treba ta dokazila predložiti. Podrobnejšo ureditev varstva ranljivih odjemalcev v zvezi z zagotavljanjem nadaljnje dobave plina določi operater distribucijskega sistema v sistemskih obratovalnih navodilih.

III. POGLAVJE: PRENOS, SKLADIŠČENJE IN UZP

1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost operaterja prenosnega sistema

19. člen

(gospodarska javna služba)

(1)

Dejavnost operaterja prenosnega sistema je obvezna državna gospodarska javna služba.

(2)

Gospodarska javna služba dejavnost operaterja prenosnega sistema obsega:

1.

izvajanje prenosa;

2.

varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega sistema;

3.

razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema in usmeritev razvojnega načrta operaterja prenosnega sistema iz 6. člena ali 42. člena tega zakona;

4.

zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do sistema;

5.

zagotavljanje zanesljivosti dobave plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo sistema;

6.

zagotavljanje sistemskih storitev;

7.

vodenje bilančne sheme;

8.

ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj odjema in oddaje plina od napovedi;

9.

posredovanje kateremu koli drugemu operaterju prenosnega sistema, operaterju skladiščnega sistema, operaterju sistema za UZP in operaterju distribucijskega sistema zadostnega obsega informacij, da se lahko zagotovita prenos in skladiščenje plina, ki bosta združljiva z varnim in učinkovitim obratovanjem povezanega sistema;

10.

pravočasno zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema;

11.

vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja plina;

12.

vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje kakovosti plina v sistemu;

13.

napoved porabe plina ter potrebnih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri uporabnikih sistema;

14.

nediskriminatorno obravnavanje posameznih uporabnikov sistema ali vrst uporabnikov sistema, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;

15.

druge naloge, določene s predpisi EU, zakonom, predpisi in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil;

16.

organiziranje izravnalnega trga plina in upravljanje virtualne točke;

17.

izvajanje nalog za omogočanje in izvedbo postopkov solidarnostne pomoči držav članic EU pri oskrbi s plinom.

(3)

Gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema izvaja operater prenosnega sistema, ki pridobi koncesijo in izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona.

(4)

Operater prenosnega sistema vzpostavi zadostno čezmejno zmogljivost za vključitev evropske prenosne infrastrukture, prilagojene vsem ekonomsko upravičenim in tehnično izvedljivim zahtevam po zmogljivosti, ob upoštevanju zanesljivosti oskrbe s plinom.

(5)

Operaterji prenosnih sistemov nabavljajo energijo, ki jo potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti, po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih.

(6)

Operater prenosnega sistema lahko sklepa tehnične dogovore glede delovanja povezovalnih plinovodov med Republiko Slovenijo in državami članicami EU ali med Republiko Slovenijo in tretjimi državami, ki morajo biti v skladu s predpisi Republike Slovenije in EU ter odločitvami agencije. Operater prenosnega sistema v osmih dneh od sklenitve tehničnega dogovora z vsebino seznani ministrstvo in agencijo.

20. člen

(način izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema)

(1)

Za izvajanje gospodarske javne službe operaterju prenosnega sistema Republika Slovenija kot koncedent podeli koncesijo za celotno območje Republike Slovenije, in sicer za največ 35 let.

(2)

Za koncesijo iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno podeljevati posebnih ali izključnih pravic.

(3)

Dejavnost operaterja prenosnega sistema lahko izvaja koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima v lasti prenosni sistem,

-

ima certifikat operaterja prenosnega sistema in

-

je imenovan za operaterja prenosnega sistema.

(4)

Če lastnik prenosnega sistema ne izpolnjuje pogojev za izvajanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema iz prejšnjega odstavka, mora najpozneje v enem letu od veljavnosti uporabnega dovoljenja za prenosni sistem izpolniti te pogoje, sicer se uporabi 52. člen tega zakona o ukrepih v primeru prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema.

(5)

Vlada z uredbo predpiše podrobnejša pravila o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema.

21. člen

(podelitev koncesije)

(1)

Glede podelitve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema se uporabljajo predpisi o gospodarskih javnih službah in javno-zasebnem partnerstvu, če ni s tem zakonom posamezno vprašanje urejeno drugače.

(2)

V koncesijskem aktu, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se določijo splošni, pregledni, nediskriminatorni in sorazmerni pogoji, ki jih mora izpolnjevati pravna ali fizična oseba za pridobitev koncesije. Lastništvo prenosnega sistema ali njegovega dela, certifikat operaterja prenosnega sistema in imenovanje za operaterja prenosnega sistema niso pogoj za pridobitev koncesije. Če koncedent omogoči koncesionarju pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v lasti države ali drugih ugodnosti v zvezi z izvajanjem koncesije, mora te ugodnosti nuditi vsakemu koncesionarju pod enakimi pogoji.

(3)

Koncesijo lahko pridobi vsaka pravna ali fizična oseba, ustanovljena v državi članici EU.

(4)

O podelitvi koncesije odloči na zahtevo stranke vlada z odločbo. Za podelitev koncesije se na podlagi 5. točke prvega odstavka 11. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19) ne izvede postopek oddaje koncesije po navedenem zakonu ali drug konkurenčni postopek, določen s predpisi o javno-zasebnem partnerstvu. Za postopek izdaje odločbe iz tega odstavka se uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja storitve na notranjem trgu.

(5)

O razlogih za zavrnitev podelitve koncesije ministrstvo v 30 dneh po dokončnosti odločbe, s katero je podelitev koncesije zavrnjena, obvesti Evropsko komisijo.

(6)

Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije skleneta koncesionar in koncedent koncesijsko pogodbo.

22. člen

(financiranje gospodarske javne službe)

Dejavnost operaterja prenosnega sistema se financira iz omrežnine in drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe.

23. člen

(gradnja in obratovanje prenosnega sistema)

(1)

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta ali naprave, ki je del prenosnega sistema, lahko kot investitor nastopa koncesionar gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost operaterja prenosnega sistema, ali tretja oseba na podlagi druge alineje petega odstavka 43. člena tega zakona.

(2)

Prejšnji odstavek se uporablja tudi za izdajo uporabnega dovoljenja ali drugega posamičnega akta, s katerim je dovoljeno obratovanje objekta ali naprave, ki je del prenosnega sistema.

(3)

Ministrstvo v 30 dneh po dokončnosti odločbe državnega organa, organa občine ali nosilca javnih pooblastil, s katero je bila koncesionarju gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema onemogočena izvedba investicije ali obratovanje objekta ali naprave, ki je del prenosnega sistema, obvesti Evropsko komisijo.

2. oddelek: Ločevanje prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov

1. pododdelek: Lastniška ločitev

24. člen

(lastništvo prenosnega sistema)

(1)

Pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti prenosni sistem, mora v skladu s tem zakonom izvajati dejavnost operaterja prenosnega sistema. Druga oseba, razen operater prenosnega sistema, ne sme imeti deloma ali v celoti v lasti prenosnega sistema, na katerem ta operater prenosnega sistema izvaja dejavnost operaterja prenosnega sistema, razen če ni v tem delu zakona drugače določeno.

(2)

Zahteva iz prejšnjega odstavka je izpolnjena, če dve pravni ali fizični osebi ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki imata ali imajo v lasti prenosni sistem, ustanovita ali ustanovijo skupno podjetje, ki deluje kot operater prenosnega sistema v dveh ali več državah članicah EU. Drugo podjetje ne more biti udeleženo v skupnem podjetju, razen če je bilo certificirano kot neodvisni operater prenosnega sistema. Lastnika ali lastniki prenosnega sistema, ki sta ustanovila ali so ustanovili skupno podjetje, morata ali morajo izpolnjevati pogoje iz 25., 27. in 28. člena tega zakona ali pogoje za neodvisnega operaterja prenosnega sistema iz 31. člena tega zakona.

25. člen

(prepovedi za proizvajalce, dobavitelje, operaterje sistema in osebe, ki jih nadzirajo)

(1)

Ista pravna ali fizična oseba ne sme ali iste pravne ali fizične osebe ne smejo:

-

izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave, in hkrati izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom ali uveljavljati pravice nad njima ali

-

izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom in hkrati izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave, ali uveljavljati pravice nad njim.

(2)

Za podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje in dobave po zakonu, ki ureja oskrbo z električno energijo. Za operaterja prenosnega sistema in prenosni sistem iz prejšnjega odstavka se štejeta tudi sistemski operater in prenosni sistem po zakonu, ki ureja oskrbo z električno energijo.

(3)

Ista pravna ali fizična oseba ne more ali iste osebe ne morejo imenovati članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, pri operaterju prenosnega sistema ali prenosnem sistemu in hkrati izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave.

(4)

Določbe tega člena ne pomenijo odstopa od zahteve iz prvega odstavka 24. člena tega zakona.

26. člen

(opredelitev pravic)

Pravice iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena vključujejo zlasti pravico:

-

do izvajanja glasovalnih pravic,

-

do imenovanja članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, ali

-

na poslovnem deležu, ki presega polovico osnovnega kapitala ali delnic družbe.

27. člen

(prepovedi glede članstva v organih)

Ista pravna ali fizična oseba ne sme biti hkrati:

-

član uprave, nadzornega sveta ali drugega organa, ki je zakoniti zastopnik podjetja, pri operaterju prenosnega sistema ali osebi, ki ima v lasti prenosni sistem, ali predstavnik v zvezi z lastniškim upravljanjem prenosnega sistema električne energije ali prenosnega sistema plina in

-

član uprave, nadzornega sveta ali drugega organa, ki je zakoniti zastopnik podjetja, ki izvaja dejavnost proizvodnje ali dobave plina ali električne energije.

28. člen

(posebna določba v primeru državnega lastništva)

Če je oseba iz 25. ali 27. člena tega zakona Republika Slovenija ali druga država članica EU, občina ali organ teh oseb, se šteje, da so zahteve iz 25. in 27. člena tega zakona izpolnjene, če dva ločena organa teh oseb izvajata nadzor iz 21. točke 3. člena tega zakona nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom in nad podjetjem, ki opravlja dejavnost na področju proizvodnje ali dobave.

29. člen

(dolžnost ukrepanja za odpravo razlogov, ki pomenijo kršitve prepovedi)

(1)

Oseba, pri kateri nastane razlog, ki pomeni kršitev zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona, stori vse, da se razlog odpravi, ter mora o nastanku razloga in ukrepih obvestiti agencijo.

(2)

Operater prenosnega sistema obvesti agencijo po prejšnjem odstavku, takoj ko izve za razlog, ki pomeni kršitev zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona, in pri tem stori vse, da se razlog odpravi.

(3)

Operater prenosnega sistema agencijo obvesti tudi o vsaki načrtovani transakciji, zaradi katere bi bila lahko potrebna vnovična preučitev izpolnjevanja zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona.

(4)

Agencija nadzira izpolnjevanje zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona. Če pri nadzoru ugotovi, da je pri določeni osebi nastal razlog, ki pomeni kršitev teh zahtev, opozori osebo na razlog in dolžnost ukrepanja po prvem in drugem odstavku tega člena.

30. člen

(ukrepi agencije)

(1)

Če v razumnem času, ki ni krajši od enega in ne daljši od šestih mesecev od dne, ko je bila agencija obveščena o razlogu po prvem, drugem ali tretjem odstavku prejšnjega člena ali ko je agencija opozorila na razlog po četrtem odstavku prejšnjega člena, razlog v zvezi z zahtevami iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona ni odpravljen, agencija z odločbo:

-

prepove izvajanje glasovalnih pravic ali lastniških upravičenj v zvezi z upravljanjem manj od polovičnega lastniškega deleža v nasprotju s 25. členom tega zakona;

-

naloži prodajo deleža na osnovnem kapitalu ali lastniškega deleža na prenosnem sistemu, kolikor presega delež, ki ne pomeni kršitve 25. člena tega zakona;

-

ugotovi, da je bil član uprave, nadzornega sveta ali drugega organa, ki zastopa podjetje, imenovan v nasprotju s tem zakonom ali da je bila oseba, ki pomeni lastnika prenosnega sistema, pooblaščena v nasprotju s tem zakonom ter pristojnemu organu predlaga uvedbo postopka za razrešitev ali odvzem pooblastila;

-

prepove izvajanje posrednega ali neposrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona.

(2)

Agencija lahko z odločbo naloži enega ali več ukrepov iz prejšnjega odstavka, vendar v obsegu, kolikor je to nujno potrebno, da se odpravi razlog kršitve zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona.

(3)

Če je odločbo iz prvega odstavka tega člena treba izvršiti s prisilitvijo, ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, posamična denarna kazen v postopku izvršbe s prisilitvijo ne sme presegati 100.000 eurov.

(4)

Če z ukrepi iz tega člena ni mogoče odpraviti razloga kršitve z zahtevami iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona, začne agencija postopek preizkusa pogojev za certifikat.

2. pododdelek: Neodvisni operater prenosnega sistema

31. člen

(izjema od lastniškega ločevanja)

(1)

Ne glede na 24., 25. in 27. člen tega zakona mora operater prenosnega sistema, ki deluje kot vertikalno integrirano podjetje, ki je imelo 3. septembra 2009 v lasti prenosni sistem, izpolnjevati zahteve iz 31. do 44. člena tega zakona.

(2)

Podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ne smejo prevzeti neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona ali uveljavljati pravic iz 26. člena tega zakona nad operaterji prenosnega sistema, ki delujejo na podlagi 24. do 30. člena tega zakona.

32. člen

(pravni status, identiteta in dejavnost neodvisnega operaterja prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema mora imeti pravno obliko delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali komanditne družbe.

(2)

Dejavnost operaterja prenosnega sistema obsega naslednje naloge:

1.

zastopanje operaterja prenosnega sistema v pravnem prometu in v kakršnih koli komunikacijah z agencijo, drugimi regulativnimi organi ter tretjimi osebami;

2.

zastopanje operaterja prenosnega sistema v Evropski mreži operaterjev prenosnih sistemov za zemeljski plin (ENTSO za plin);

3.

odločanje o dostopu do sistema in opravljanje dejanj, potrebnih za njegovo izvajanje, pri čemer ne diskriminira posameznih uporabnikov sistema ali vrst uporabnikov sistema, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;

4.

pobiranje vseh plačil v zvezi s prenosnim sistemom;

5.

obratovanje, vzdrževanje in razvoj varnega, učinkovitega in ekonomičnega prenosnega sistema;

6.

načrtovanje naložb za zagotovitev dolgoročne zmogljivosti sistema, da zadosti razumnemu povpraševanju in zanesljivosti oskrbe;

7.

vzpostavitev ustreznih družb, tudi z enim ali več operaterji prenosnih sistemov, borzami plina in drugimi ustreznimi deležniki za napredek pri vzpostavljanju regionalnih trgov ali olajšanje procesa liberalizacij;

8.

opravljanje skupnih storitev, tudi pravnih, računovodskih in informacijskih storitev, ter

9.

druge naloge, ki jih določa ta zakon za operaterja prenosnega sistema.

(3)

Operater prenosnega sistema ne sme v firmi družbe, v celostni podobi podjetja, v komunikacijah, pri trženju znamke in na objektih delovati tako, da ustvarja zmedo v zvezi z ločeno identiteto vertikalno integriranega podjetja ali njegovega dela.

(4)

Ne glede na pravno obliko družbe, ki je operater prenosnega sistema, mora imeti ta družba organe, kot jih zakon, ki ureja gospodarske družbe, določa za delniško družbo. Če ta zakon ne določa drugače, se za vlogo, naloge in odgovornost organov operaterja prenosnega sistema smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o organih delniške družbe.

(5)

Operater prenosnega sistema ne sme imeti enotirnega sistema upravljanja po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(6)

Družbeniki operaterja prenosnega sistema ne smejo neposredno upravljati družbe ali voditi njenih poslov.

33. člen

(sredstva, oprema in osebje operaterja prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema mora imeti človeške, tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti in za opravljanje dejavnosti prenosa plina.

(2)

Operater prenosnega sistema mora imeti v celoti v lasti prenosni sistem in druga sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti prenosa plina. Druga oseba ne sme imeti deloma ali v celoti v lasti prenosnega sistema, na katerem ta operater prenosnega sistema izvaja dejavnost operaterja prenosnega sistema.

(3)

Osebje, potrebno za izvajanje dejavnosti prenosa plina, vključno z opravljanjem vseh nalog družbe, mora biti zaposleno pri operaterju prenosnega sistema.

(4)

Del vertikalno integriranega podjetja ne sme drugemu delu podjetja dajati ali zagotavljati osebja, zanj opravljati storitev, najemati osebja, zaposlenega v drugem delu tega podjetja, ali opravljati storitev, ki jih opravlja drugi del podjetja.

(5)

Operater prenosnega sistema lahko opravlja storitve za vertikalno integrirano podjetje, če:

-

opravljanje teh storitev ni diskriminatorno do uporabnikov sistema, je vsem uporabnikom sistema na voljo pod enakimi pogoji, ti pa ne omejujejo, izkrivljajo ali onemogočajo konkurence pri proizvodnji ali dobavi, in

-

je k pogojem za opravljanje teh storitev agencija dala soglasje pred začetkom opravljanja storitev.

(6)

Operater prenosnega sistema ne sme deliti sistemov ali opreme informacijske tehnologije, fizičnih prostorov in sistemov za varnostni dostop z drugim delom vertikalno integriranega podjetja ali jih uporabljati skupaj z njim ter ne sme imeti istih svetovalcev ali zunanjih izvajalcev za sisteme ali opremo informacijske tehnologije in sisteme za varnostni dostop.

34. člen

(finančni viri in finančna neodvisnost operaterja prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema zagotavlja finančna in druga sredstva, potrebna za ustrezno in učinkovito opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema ter za razvoj in vzdrževanje učinkovitega, varnega in gospodarnega prenosnega sistema.

(2)

Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 38. člena tega zakona mora vertikalno integrirano podjetje operaterju prenosnega sistema dati na voljo ustrezne finančne vire za naložbene projekte in nadomestitev obstoječih sredstev v ustreznem času in na zahtevo operaterja prenosnega sistema.

(3)

Operater prenosnega sistema obvesti agencijo o finančnih virih iz prejšnjega odstavka.

(4)

Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 38. člena tega zakona mora imeti operater prenosnega sistema pooblastilo za pridobivanje denarja na trgu kapitala, zlasti z izposojanjem in povečanjem kapitala. Ne glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, odločitev o najemu posojila ali izdaji dolžniških vrednostnih papirjev sprejme uprava operaterja prenosnega sistema, odločitev o povečanju kapitala operaterja prenosnega sistema pa nadzorni organ iz 38. člena tega zakona.

(5)

Operater prenosnega sistema mora imeti neodvisno od vertikalno integriranega podjetja dejanske pravice sprejemanja odločitev v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema. Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 38. člena tega zakona sprejema odločitve v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema, uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti.

(6)

Računovodske izkaze operaterja prenosnega sistema revidira revizor, ki ne revidira vertikalno integriranega podjetja ali njegovega dela.

35. člen

(komercialna, finančna in kapitalska razmerja v vertikalno integriranem podjetju)

(1)

Komercialna in finančna razmerja med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema morajo biti v skladu s tržnimi pogoji. Posojila operaterja prenosnega sistema vertikalno integriranemu podjetju niso dovoljena.

(2)

Operater prenosnega sistema mora voditi evidenco komercialnih in finančnih razmerij iz prejšnjega odstavka ter agenciji na zahtevo omogočiti dostop do nje.

(3)

Operater prenosnega sistema mora predložiti agenciji v soglasje komercialne in finančne pogodbe ali sporazume z vertikalno integriranim podjetjem.

(4)

Pogodba in sporazum iz prejšnjega odstavka, h kateremu ni dala soglasja agencija, sta nična.

(5)

Hčerinska podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ne smejo neposredno ali posredno imeti v lasti delnic ali deležev operaterja prenosnega sistema.

(6)

Operater prenosnega sistema ne sme imeti neposredno ali posredno v lasti delnic ali deležev hčerinskega podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ter ne sme prejemati dividend tega podjetja in imeti drugih finančnih koristi od tega podjetja.

36. člen

(neodvisnost delovanja operaterja prenosnega sistema)

(1)

Splošna struktura upravljanja in akt o ustanovitvi ali statut družbe operaterja prenosnega sistema morata zagotavljati dejansko neodvisnost operaterja prenosnega sistema v skladu z 31. do 44. členom tega zakona.

(2)

Vertikalno integrirano podjetje ne sme neposredno ali posredno po svojih predstavnikih v organih operaterja prenosnega sistema določati ravnanja operaterja prenosnega sistema pri dejavnostih in upravljanju sistema ter zagotavljanju konkurenčnosti tega delovanja ali dejavnostih, potrebnih za pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja na podlagi 42. člena tega zakona.

(3)

Operater prenosnega sistema mora pri opravljanju nalog iz tega zakona in pri upoštevanju prvega odstavka 13. člena, točke a) prvega odstavka 14. člena, drugega, tretjega in petega odstavka 16. člena, šestega odstavka 18. člena ter prvega odstavka 21. člena Uredbe 715/2009/ES različne osebe ali subjekte obravnavati nediskriminatorno ter ne sme omejevati, izkrivljati ali preprečevati konkurence na področju proizvodnje ali dobave.

(4)

Vertikalno integrirano podjetje se mora vzdržati dejanj, ki operaterja prenosnega sistema ovirajo pri izpolnjevanju obveznosti iz tega zakona ali nanj vplivajo, ter od operaterja prenosnega sistema ne sme zahtevati, da mora od vertikalno integriranega podjetja pridobiti dovoljenje za izpolnjevanje teh obveznosti.

(5)

Uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti sprejema potrebne odločitve in izvaja dejanja, potrebna za zagotavljanje neodvisnega ravnanja operaterja prenosnega sistema.

37. člen

(neodvisnost osebja)

(1)

Odločitve v zvezi z imenovanjem, plačilom in prenehanjem mandata članov uprave operaterja prenosnega sistema sprejema nadzorni organ operaterja prenosnega sistema iz 38. člena tega zakona.

(2)

Nadzorni organ pisno obvesti agencijo o vsakem imenovanju, prenehanju mandata ali drugih odločitvah o pogojih za mandat članov uprave operaterja prenosnega sistema in oseb, odgovornih za izvršno upravljanje, njegovo trajanje in prenehanje, ter o razlogih za vsak predlog za prenehanje mandata teh oseb.

(3)

Odločitev nadzornega organa iz prvega odstavka tega člena učinkuje, če ji agencija v treh tednih po prejemu obvestila o odločitvi ne nasprotuje.

(4)

Agencija lahko nasprotuje odločitvi iz prvega in drugega odstavka tega člena, če se pojavijo dvomi o:

-

strokovni neodvisnosti osebe, imenovane za člana uprave, ali

-

upravičenosti predčasnega prenehanja mandata.

(5)

Za osebo, pristojno za upravljanje posameznega področja in člana uprave operaterja prenosnega sistema je lahko imenovana oseba, ki v treh letih pred imenovanjem ni imela strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa ali poslovnega odnosa z vertikalno integriranim podjetjem ali njegovim delom, delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem, razen z operaterjem prenosnega sistema.

(6)

Prejšnji odstavek se uporablja za večino oseb, pristojnih za upravljanje, in večino članov uprave operaterja prenosnega sistema. Za druge člane uprave operaterja prenosnega sistema se uporablja zahteva, da v šestih mesecih pred imenovanjem niso opravljali nobene vodstvene ali druge pomembne dejavnosti v vertikalno integriranem podjetju.

(7)

Osebe, pristojne za upravljanje, člani uprave in zaposleni pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti druge poklicne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, od njega ne smejo pridobivati finančnih koristi ali imeti poslovnega odnosa z njegovimi delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem.

(8)

Plačilo oseb, odgovornih za upravljanje, članov uprave in zaposlenih pri operaterju prenosnega sistema ne sme biti odvisno od dejavnosti ali rezultatov vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema.

(9)

Predsednik ali član uprave ali druga oseba, odgovorna za upravljanje posameznega področja operaterja prenosnega sistema, ki ima časovno omejen mandat, lahko zoper odločitev operaterja prenosnega sistema ali njegovega organa, s katero mu ali ji je predčasno prenehal mandat, zahteva varstvo v sporu pred agencijo. O zahtevi za pravno varstvo zaradi predčasnega prenehanja mandata odloča agencija po postopku, določenem z zakonom, ki ureja agencijo.

(10)

Osebe, odgovorne za upravljanje posameznega področja, in člani uprave operaterja prenosnega sistema vsaj štiri leta po koncu svojega mandata pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti poklicne funkcije, odgovornosti ali interesa v delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, in ne smejo imeti poslovnega odnosa z njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.

(11)

Delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem, kot določajo peti, sedmi in deseti odstavek tega člena, so oseba ali osebe, katere ali katerih delež glasovalnih pravic posamično ali skupaj dosega prevzemni prag po zakonu, ki ureja prevzeme.

(12)

Peti do enajsti odstavek tega člena se uporabljajo za osebe, pristojne za izvršno upravljanje operaterja prenosnega sistema, in osebe, ki tem osebam neposredno poročajo o zadevah, povezanih z obratovanjem, vzdrževanjem in razvojem omrežja.

(13)

Odločitve iz sedmega in osmega odstavka 38. člena tega zakona sprejema uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti.

38. člen

(nadzorni organ)

(1)

Operater prenosnega sistema mora imeti nadzorni organ, oblikovan v skladu s tem členom.

(2)

Nadzorni organ je nadzorni svet operaterja prenosnega sistema. Nadzorni svet lahko izvaja naloge in pristojnosti nadzornega sveta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, če to ni v nasprotju z določbami tega zakona ali uredb EU.

(3)

V nadzornem organu so naslednji člani:

-

predstavniki vertikalno integriranega podjetja ali predstavniki podjetja, za katerega po zakonu, ki ureja prevzeme, velja domneva, da deluje usklajeno z vertikalno integriranim podjetjem;

-

predstavniki delničarjev tretjih strani v skladu s pravili akta operaterja prenosnega sistema;

-

predstavniki delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4)

Glede odločitve o predčasnem prenehanju mandata predsednika ali člana nadzornega organa se uporablja druga alineja četrtega odstavka 37. člena tega zakona.

(5)

Vsaj za predsednika, njegove namestnike in toliko drugih članov nadzornega organa, da skupaj s predsednikom in njegovimi namestniki tvorijo več kot polovico vseh članov nadzornega organa, se uporabljajo drugi, tretji, peti in sedmi do enajsti odstavek 37. člena tega zakona. Vsi člani nadzornega organa morajo varovati tajnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobijo na podlagi članstva v nadzornem organu.

(6)

Nazorni organ sprejema odločitve, ki lahko bistveno vplivajo na vrednost sredstev delničarjev v okviru operaterja prenosnega sistema, zlasti naslednje odločitve v zvezi z:

-

odobritvijo letnih in dolgoročnejših finančnih načrtov,

-

stopnjo zadolževanja operaterja prenosnega sistema in

-

določitvijo zneska dividend, ki se razdeli delničarjem.

(7)

Odločitve, ki so v pristojnosti nadzornega organa, ne smejo vključevati odločitev, povezanih z rednim poslovanjem in vsakdanjimi dejavnostmi operaterja prenosnega sistema ter upravljanjem omrežja, vključno s sklepanjem pravnih poslov v zvezi s tem in sprejemanjem odločitev za njihovo izvajanje.

(8)

Nadzorni organ ne sme sprejemati odločitev, ki bi vplivale na dejavnosti, potrebne za pripravo desetletnega razvojnega načrta omrežja v skladu z 42. členom tega zakona, ali bi bile povezane z njimi.

39. člen

(program za zagotavljanje skladnosti)

(1)

Operater prenosnega sistema pripravi program za zagotavljanje skladnosti, ki določa cilje in ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja in določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev teh ciljev.

(2)

K programu za zagotavljanje skladnosti mora pred začetkom njegove uporabe dati soglasje agencija.

(3)

Operater prenosnega sistema zagotovi izvajanje programa za zagotavljanje skladnosti in spremljanje njegovega izpolnjevanja. Sistem in ukrepi za izvajanje programa in spremljanje njegovega izpolnjevanja so sestavni del programa.

(4)

Izvajanje programa za zagotavljanje skladnosti neodvisno spremlja nadzornik za skladnost v skladu s 40. in 41. členom tega zakona.

(5)

Kadar operater prenosnega sistema sodeluje pri skupnem podjetju iz 24. člena tega zakona, oblikuje in izvaja program za zagotavljanje skladnosti skupno podjetje. Program za zagotavljanje skladnosti določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni v skupnem podjetju izpolniti za uresničitev cilja preprečitve diskriminatornega in protikonkurenčnega ravnanja. Program iz prejšnjega stavka odobri ACER in se zanj ne uporablja drugi odstavek tega člena. Upoštevanje zastavljenih ciljev programa neodvisno spremljajo nadzorniki za skladnost v skupno podjetje vključenih operaterjev prenosnih sistemov.

40. člen

(nadzornik za skladnost)

(1)

Nadzorni organ operaterja prenosnega sistema imenuje nadzornika za skladnost, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

(2)

K odločitvi o imenovanju nadzornika za skladnost mora dati soglasje agencija.

(3)

Agencija lahko zavrne soglasje k odločitvi o imenovanju nadzornika za skladnost zaradi pomanjkanja njegove neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti.

(4)

Nadzorni organ lahko po predhodnem soglasju agencije razreši nadzornika za skladnost. Na predlog agencije nadzorni organ razreši nadzornika za skladnost, če je razlog za predlog njegove razrešitve pomanjkanje neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti.

(5)

Pogoje, ki veljajo za mandat, za zaposlitev nadzornika za skladnost in trajanje njegovega mandata sprejme nadzorni organ po predhodnem soglasju agencije.

(6)

Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljati neodvisnost nadzornika za skladnost tako, da se mu zagotovijo vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje njegovih nalog.

(7)

Nadzornik za skladnost med mandatom ne sme imeti druge poklicne funkcije, odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v nobenem delu ali z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja ali njegovimi delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem.

(8)

Za nadzornika za skladnost se uporabljajo drugi in četrti do enajsti odstavek 37. člena tega zakona.

41. člen

(naloge in pooblastila nadzornika za skladnost)

(1)

Nadzornik za skladnost je odgovoren za:

1.

spremljanje izvajanja programa za zagotavljanje skladnosti,

2.

pripravo letnega poročila, v katerem so določeni ukrepi za izvajanje programa za zagotavljanje skladnosti, ki ga predloži agenciji,

3.

poročanje nadzornemu organu in izdajo priporočil o programu za zagotavljanje skladnosti in o njegovem izvajanju,

4.

pisno obveščanje agencije o večjih kršitvah, storjenih pri izvajanju programa za zagotavljanje skladnosti, in

5.

poročanje agenciji o komercialnih in finančnih odnosih med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema.

(2)

Nadzornik za skladnost predlagane odločitve glede naložbenega načrta ali posameznih naložb v sistem predloži agenciji najpozneje takrat, ko jih uprava operaterja prenosnega sistema predloži nadzornemu organu.

(3)

Če vertikalno integrirano podjetje na skupščini operaterja prenosnega sistema ali z glasovanjem članov nadzornega organa, ki jih je imenovala, prepreči sprejetje odločitve, zaradi česar se preprečijo ali zadržujejo naložbe, ki bi jih bilo v skladu z desetletnim razvojnim načrtom omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, nadzornik za skladnost o tem poroča agenciji, ki ravna v skladu s 43. členom tega zakona.

(4)

Nadzornik za skladnost redno ustno ali pisno poroča agenciji in ima pravico do rednega ustnega ali pisnega poročanja nadzornemu organu operaterja prenosnega sistema.

(5)

Nadzornik za skladnost se lahko udeležuje sej uprave operaterja prenosnega sistema, nadzornega organa in skupščine družbe.

(6)

Nadzornik za skladnost se mora udeležiti sej, na katerih se obravnavajo naslednje zadeve:

-

pogoji za dostop do omrežja iz Uredbe 715/2009/ES, zlasti v zvezi s tarifami, storitvami, povezanimi z dostopom tretjih strani, dodeljevanjem zmogljivosti in upravljanjem prezasedenosti, preglednostjo, usklajevanjem in sekundarnimi trgi;

-

projekti za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnih omrežij, tudi naložbe v nove prenosne povezave, povečanje zmogljivosti in izboljšanje uporabe že vzpostavljenih zmogljivosti;

-

nakupi ali prodaja energije, ki so potrebni za delovanje prenosnega sistema.

(7)

Nadzornik za skladnost spremlja, ali operater prenosnega sistema izpolnjuje zahteve iz 56. in 57. člena tega zakona.

(8)

Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do ustreznih podatkov in prostorov operaterja prenosnega sistema ter do vseh informacij, potrebnih za opravljanje njegove naloge. Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do pisarn operaterja prenosnega sistema brez vnaprejšnjega obvestila.

42. člen

(razvoj omrežja)

(1)

Operater prenosnega sistema pripravi desetletni razvojni načrt omrežja v skladu s četrtim in petim odstavkom 6. člena tega zakona ter tem členom.

(2)

Operater prenosnega sistema vsako leto najpozneje do 1. junija, po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, sprejme in predloži agenciji desetletni razvojni načrt omrežja. Za prva tri leta tega načrta operater prenosnega sistema priloži tudi naložbeni načrt, usklajen z desetletnim razvojnim načrtom in izdelan v skladu z metodologijo iz četrtega odstavka 106. člena tega zakona.

(3)

Desetletni razvojni načrt omrežja mora temeljiti na obstoječi in predvideni ponudbi in povpraševanju ter mora vsebovati učinkovite ukrepe za zagotovitev ustreznosti sistema in zanesljivosti oskrbe.

(4)

Desetletni razvojni načrt omrežja zlasti:

-

za udeležence na trgu opredeli glavno infrastrukturo za prenos, ki jo je treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti,

-

vsebuje že sprejete naložbe in opredeli nove, ki jih je treba izvesti v naslednjih treh letih, ter

-

zagotovi časovni okvir za vse naložbene projekte.

(5)

Operater prenosnega sistema pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja oblikuje tudi razumne predpostavke o razvoju proizvodnje, oskrbe, porabe in izmenjav z drugimi državami, pri tem pa upošteva naložbene načrte za omrežja v Republiki Sloveniji, regionalna omrežja in omrežja, ki pokrivajo celotno EU, ter naložbene načrte za skladišča in obrate za UZP.

(6)

Agencija se mora o desetletnem razvojnem načrtu omrežja posvetovati z vsemi dejanskimi in možnimi uporabniki sistema, in sicer na odprt in pregleden način. Od oseb ali podjetij, ki izjavijo, da so možni uporabniki sistema, lahko zahteva, da svoje trditve utemeljijo.

(7)

Agencija mora objaviti rezultate posvetovalnega postopka in zlasti možne potrebe po naložbah na svoji spletni strani ter o njih obvestiti operaterja prenosnega sistema.

(8)

Agencija preuči, ali desetletni razvojni načrt omrežja pokriva potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene v posvetovalnem postopku, in ali je razvojni načrt omrežja v skladu z nezavezujočim desetletnim razvojnim načrtom omrežja za EU iz točke b) tretjega odstavka 8. člena Uredbe 715/2009/ES. Če obstajajo dvomi glede skladnosti z razvojnim načrtom omrežja za EU, se agencija o tem posvetuje z ACER.

(9)

Agencija lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva spremembo desetletnega razvojnega načrta in naložbeni načrt za njegova prva tri leta. Operater prenosnega sistema mora predložiti agenciji z njenimi zahtevami usklajen desetletni razvojni načrt in naložbeni načrt najpozneje v dveh mesecih od prejema zahtev agencije.

(10)

K desetletnemu razvojnemu načrtu omrežja mora dati soglasje agencija.

43. člen

(pristojnosti glede naložbenih odločitev)

(1)

Agencija spremlja in ocenjuje izvajanje desetletnega razvojnega načrta omrežja.

(2)

Če operater prenosnega sistema zaradi razlogov, na katere nima vpliva, ne izvede naložbe, ki jo je treba v skladu z desetletnim razvojnim načrtom omrežja izvesti v naslednjih treh letih in je še vedno pomembna na podlagi najnovejšega desetletnega razvojnega načrta omrežja, agencija od operaterja prenosnega sistema zahteva:

-

izvedbo naložbe ali

-

povečanje kapitala za financiranje potrebnih naložb in neodvisnim vlagateljem omogoči, da sodelujejo pri kapitalu.

(3)

O ukrepu iz prejšnjega odstavka agencija odloči z odločbo.

(4)

Če operater v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega odstavka, ne ravna v skladu z odločbo, agencija izvede razpisni postopek, ki je odprt za vse vlagatelje za naložbe iz drugega odstavka tega člena.

(5)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko agencija operaterju prenosnega sistema z odločbo naloži, da:

-

tretji strani omogoči financiranje z dolžniškim ali lastniškim kapitalom v operaterju prenosnega sistema;

-

tretji strani omogoči gradnjo ter – če ta ni operater prenosnega sistema – prenos lastninske in drugih stvarnih pravic na objektih in napravah, ki sestavljajo omrežje, na operaterja prenosnega sistema ter vzpostavitev ustreznih obligacijskih razmerij med operaterjem sistema in investitorjem;

-

sam zgradi nove objekte in naprave;