Nalaganje dokumenta...
Uredba o odpadkih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-1772/2022, stran 5665 DATUM OBJAVE: 31.5.2022
RS 77-1772/2022
1772. Uredba o odpadkih
Na podlagi šestega odstavka 24. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o odpadkih
o odpadkih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1)
Ta uredba z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 32 z dne 4. 2. 2019, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/98/ES).
(2)
Ta uredba za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 1357/2014 z dne 18. decembra 2014 o nadomestitvi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 365 z dne 19. 12. 2014, str. 89), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) 2017/997 z dne 8. junija 2017 o spremembi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nevarne lastnosti HP 14 »ekotoksično« (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1357/2014/EU) določa tudi kriterij za vrednotenje pripisa nevarne lastnosti HP 9.
2. člen
(uporaba)
(1)
Ta uredba se uporablja za vse odpadke, razen če je s posebnim predpisom za posamezno vrsto ali tok odpadkov določeno drugače.
(2)
Ta uredba se ne uporablja za:
1.
snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak,
2.
tla (in situ), vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal, in objekte, trajno povezane s tlemi,
3.
neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med gradbenimi deli, če se ta material v prvotnem stanju in brez obdelave uporabi za gradnjo na kraju, kjer je bil izkopan, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
4.
radioaktivne odpadke,
5.
deaktivirane eksplozive, in
6.
fekalne snovi, če niso zajete v 2. točki tretjega odstavka tega člena, slamo in druge naravne nenevarne materiale, ki nastajajo pri kmetovanju ali gozdarjenju in se uporabljajo pri kmetovanju, gozdarjenju ali za pridobivanje energije iz tako nastale biomase s postopki ali metodami, ki ne škodujejo okolju in ne ogrožajo človekovega zdravja.
(3)
Ta uredba se v obsegu, ki ga urejajo druga področja zakonodaje, ne uporablja za:
1.
odpadne vode, kolikor so urejene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi in toplote v vode,
2.
živalske stranske proizvode, vključno s predelanimi proizvodi, kolikor so urejeni v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter v razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, v spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES), razen za tiste, ki so določeni za sežig, odlaganje ali predelavo v napravi za pridobivanje bioplina ali napravi za kompostiranje,
3.
trupla živali – ki so poginile drugače kakor z zakolom, vključno z živalmi, pokončanimi zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni – ki so odstranjena v skladu z Uredbo 1069/2009/ES,
4.
odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, kolikor so urejeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, in
5.
snovi, ki niso proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali jih ne vsebujejo in so namenjene za uporabo kot posamična krmila, opredeljena v Uredbi (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L št. 229, 1. 9. 2009, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 35 z dne 7. 2. 2019, str. 44).
(4)
Če v predpisih, ki urejajo vode, ni določeno drugače, se ta uredba ne uporablja za naplavine, ki se zaradi upravljanja voda in vodnih poti, preprečevanja poplav ali blažitve posledic poplav in suše ali izsuševanja tal premeščajo znotraj površinskih voda, če se dokaže, da naplavine nimajo nevarnih lastnosti v skladu s to uredbo.
(5)
Ta uredba se ne uporablja za dele človeških teles in organov, vključno z mrtvimi človeškimi zarodki in fetusi, ki se upepeljujejo v upepeljevalnicah za pokojnike po določbah zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. V primeru iz prejšnjega stavka je treba izvajati postopke ravnanja s pepelom, ki nastane pri takšnem upepeljevanju, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(6)
Ta uredba se ne uporablja za posekani les gozdnih drevesnih vrst, ki nastane kot posledica sečnje dreves, ki je potrebna zaradi izvajanja gradbenih del, razen če takšna sečnja predstavlja hkrati tudi sanitarno sečnjo skladno z zakonom, ki ureja gozdove, ali če namerava lastnik posekanega lesa gozdnih drevesnih vrst le-tega zavreči iz drugih razlogov.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, odpadna hrana in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti, pisarn, trgovin na debelo in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane;
2.
deaktivirani eksplozivi so eksplozivi, ki niso več namenjeni za uporabo;
3.
evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in prevzemnik pošiljke odpadkov potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov;
4.
hidravlično vezane snovi ali predmeti so predelane snovi ali predmeti, proizvedeni pri postopku predelave odpadkov, ki imajo lastnosti hidravličnega veziva in ki se po vgradnji v zunanje okolje povežejo v monolitno predelano snov ali predmet;
5.
hidravlično nevezane snovi ali predmeti so predelane snovi ali predmeti, ki po predelavi odpadkov in vgradnji v zunanje okolje ostanejo v obliki medsebojno nepovezanih delcev predelane snovi ali predmeta;
6.
izvajalec obdelave je predelovalec ali odstranjevalec odpadkov;
7.
lastnik predelane snovi ali predmeta je oseba, ki je odpadke predelala v predelano snov ali predmet, ali oseba, ki je od izvajalca predelave odpadkov pridobila iz odpadkov reciklirano ali drugače predelano snov ali predmet;
8.
listina iz Uredbe 1013/2006/ES je dokument iz Priloge IB ali Priloge VII Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2174 z dne 19. oktobra 2020 o spremembi Prilog IC, III, IIIA, IV, V, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (UL L št. 433 z dne 22. 12. 2020, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1013/2006/ES), in služi kot dokazilo o pošiljki odpadkov, ki so bili poslani v obdelavo v drugo državo članico Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali tretjo državo ali sprejeti v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: RS) v skladu z Uredbo 1013/2006/ES;
9.
naplavine po tej uredbi so usedline iz osnovne struge tekočih voda, dna stoječih voda ter dna notranjih morskih voda in teritorialnega morja;
10.
naprava za obdelavo odpadkov je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
11.
oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;
12.
odpadna hrana pomeni vso hrano, kot je opredeljena v 2. členu Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), ki je postala odpadek;
13.
odstranjevalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja odstranjevanje odpadkov v skladu s to uredbo;
14.
pošiljka odpadkov je količina odpadkov z isto številko odpadka, ki jih na območju RS imetnik odpadkov pošilja s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov z enim prevozom v enem dnevu; za pošiljko odpadkov se ne šteje pošiljka nenevarnih odpadkov, ki jo imetnik teh odpadkov pošilja med skladišči ali napravami za obdelavo odpadkov v RS, ki jih sam upravlja;
15.
predelana snov ali predmet so proizvodi, materiali ali snovi za prvotni namen ali druge namene, pridobljeni v postopku recikliranja ali drugačne predelave odpadkov;
16.
predelovalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja predelavo odpadkov v skladu s to uredbo;
17.
predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru ali v skladišču pri trgovcu z odpadki ali posredniku z odpadki, če odpadke prevzameta v fizično posest, in v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave, pri čemer predhodno skladiščenje odpadkov ni postopek R 13 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe ali postopek D 15 iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;
18.
prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov;
19.
prevoznik je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov v skladu s to uredbo;
20.
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvajalcu obdelave do njihove predelave ali odstranjevanja;
21.
začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvirnem povzročitelju odpadkov na kraju njihovega nastanka do njihove oddaje ali prepustitve v zbiranje ali obdelavo, pri čemer začasno skladiščenje odpadkov ni postopek R 13 iz Priloge 1 te uredbe ali postopek D 15 iz Priloge 2 te uredbe;
22.
zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja zbiranje odpadkov v skladu s to uredbo;
23.
zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena, imajo pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
4. člen
(seznam odpadkov)
(1)
Seznam odpadkov je določen v prilogi Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2000/532/ES).
(2)
Snov ali predmet, uvrščen na seznam odpadkov, je odpadek le, če ustreza opredelitvi odpadka iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
(3)
Z odpadkom se ravna kot z nenevarnim odpadkom, če je odpadek na seznamu odpadkov uvrščen med nenevarne odpadke.
(4)
Z odpadkom se ravna kot z nevarnim odpadkom, če je odpadek na seznamu odpadkov uvrščen kot nevarni odpadek.
(5)
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za:
1.
mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev in
2.
nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame zbiralec.
5. člen
(vrednotenje nevarnih lastnosti in dodelitev številke odpadka)
(1)
Številko odpadka mora odpadku dodeliti povzročitelj odpadkov, razen v primeru prepuščanja odpadka, ko mu jo mora dodeliti zbiralec, ki odpadek prevzame. Dodelitev številke odpadka iz prejšnjega stavka se izvede po naslednjem postopku:
1.
v prilogi Odločbe 2000/532/ES se v poglavjih od 01 do 12 ali od 17 do 20 najprej identificira vir nastanka odpadka oziroma vrsto dejavnosti, pri kateri je odpadek nastal, in nato še ustrezno šestmestno številko odpadka, razen številk, ki se v teh poglavjih končajo z 99;
2.
če v poglavjih od 01 do 12 ali od 17 do 20 priloge Odločbe 2000/532/ES ni mogoče določiti ustrezne številke odpadka glede na dejavnosti, ki jih izvaja povzročitelj odpadkov ali glede na vir nastajanja odpadka, ki je bil prepuščen zbiralcu, jo je treba poiskati v poglavjih 13, 14 in 15;
3.
če ni ustrezna nobena od številk odpadkov iz 1. in 2. točke tega odstavka, se odpadek poišče v poglavju 16 Priloge Odločbe 2000/532/ES;
4.
če odpadka ni mogoče uvrstiti v poglavje 16 iz prejšnje točke, se v delu seznama iz Priloge Odločbe 2000/532/ES, ki ustreza dejavnosti iz 1. točke tega odstavka, uporabi številka, ki se konča z 99 (odpadki, ki niso navedeni drugje).
(2)
Odpadek se razvrsti kot nevarni odpadek, če vsebuje nevarne sestavine ali je z njimi onesnažen, zaradi katerih ta odpadek kaže eno ali več nevarnih lastnosti od HP 1 do HP 15 iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer se poleg meril iz te priloge uporabljajo tudi ostali kriteriji iz 2. točke »Razvrščanje odpadkov kot nevarnih« iz poglavja »Vrednotenje in razvrščanje« iz Priloge Odločbe 2000/532/ES.
(3)
Odpadku, ki že ima dodeljeno številko odpadka v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko to številko po enakem postopku, kot je določen za dodelitev številke odpadka, spremeni samo povzročitelj odpadkov ali v primeru prepuščanja odpadka zbiralec, ki mu jo je dodelil. Pri predhodnem sortiranju zbranih odpadkov se številka odpadka ne spremeni.
(4)
Redčenje ali mešanje odpadkov, s čimer se zaradi uvrstitve nevarnega odpadka med nenevarne zniža začetna koncentracija nevarnih snovi pod mejo, pri kateri se odpadek opredeli kot nevaren, je prepovedano.
(5)
Povzročitelj odpadkov mora zagotoviti vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka, kadar zaradi pomanjkljivih ali negotovih podatkov o procesu izvora odpadka ali narave in oblike odpadka obstaja dvom, ali se odpadek uvršča med nevarne ali nenevarne odpadke.
(6)
Vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka iz prejšnjega odstavka ter vzorčenje odpadka za njihovo ovrednotenje mora opraviti oseba s pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov po SIST EN ISO/IEC 17025.
(7)
Če pristojni inšpektor dvomi o pravilnosti dodelitve številke odpadka v skladu s tem členom, lahko odredi izvedbo vzorčenja tega odpadka in ovrednotenja njegovih nevarnih lastnosti.
6. člen
(sprememba uvrstitve odpadka)
(1)
Če povzročitelj odpadkov, zbiralec iz prvega odstavka prejšnjega člena ali oseba iz šestega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da ima odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe mogoče uvrstiti samo med nenevarne odpadke, eno ali več lastnosti iz Priloge 3 te uredbe, mora z njim ravnati kot z nevarnim odpadkom ter o ugotovitvi nemudoma pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Če povzročitelj odpadkov, zbiralec iz prvega odstavka prejšnjega člena ali oseba iz šestega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe mogoče uvrstiti samo med nevarne odpadke, nima nobene od lastnosti iz Priloge 3 te uredbe, lahko z njim ravna kot z nenevarnim odpadkom ter mora o ugotovitvi nemudoma pisno obvestiti ministrstvo ter mu o tej ugotovitvi predložiti dokazila.
(3)
Ministrstvo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 7. člena Direktive 2008/98/ES o primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena nemudoma uradno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in ji predloži vse ustrezne informacije in dokazila.
7. člen
(stranski proizvod)
(1)
Snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta (v nadaljnjem besedilu: ostanek proizvodnje), je stranski proizvod in ne odpadek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
nadaljnja uporaba tega ostanka proizvodnje je zagotovljena in ne le mogoča;
2.
ta ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;
3.
ta ostanek proizvodnje se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
4.
ta ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s predpisi, ki urejajo proizvode, kemikalije, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, nadaljnja uporaba tega ostanka proizvodnje pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in zdravje ljudi.
(2)
Snov ali predmet iz prejšnjega odstavka ni ostanek proizvodnje, če bi proizvajalec lahko proizvedel glavni proizvod brez proizvodnje te snovi ali predmeta, vendar se je odločil nasprotno. Snov ali predmet iz prejšnjega odstavka prav tako ni ostanek proizvodnje, če je proizvajalec namerno spremenil proizvodni proces tako, da ima ta snov ali predmet posebne tehnične lastnosti.
(3)
Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če:
1.
za ostanek proizvodnje dolgoročno obstaja trg in
2.
je ostanek proizvodnje dejansko uporaben in se tudi uporabi v celoti,
3.
se ostanek proizvodnje pred nadaljnjo uporabo ne skladišči dlje kot 18 mesecev.
(4)
Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena s pogodbo z nadaljnjim uporabnikom o prodaji tega stranskega proizvoda ali s strokovno analizo trga, iz katere je razvidno, da ima ta stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje.
(5)
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če so običajni industrijski postopki, ki jih je treba izvesti za neposredno uporabo ostanka proizvodnje, sestavni del proizvodnega procesa iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ne glede na to, ali se ti postopki izvedejo v proizvodni enoti proizvajalca ali uporabnika ostanka proizvodnje ali druge osebe, ki zanj izvede te postopke.
(6)
Med običajne industrijske postopke iz prejšnjega odstavka se štejejo spiranje, sušenje, homogenizacija, nadzor nad kakovostjo ali drugi industrijski postopek, ki je potreben zaradi spremembe velikosti ali oblike materiala, homogenizacije ali vsebnosti vlage, ne štejejo pa se postopki, ki se izvedejo zaradi izločitve neželenih ali nevarnih snovi od ostanka proizvodnje.
(7)
Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje pogoja iz petega odstavka tega člena s tehnično dokumentacijo o proizvodnem procesu (tehnološko shemo proizvodnega procesa), iz katere je razvidno, da so običajni industrijski postopki iz prejšnjega odstavka sestavni del tega proizvodnega procesa.
(8)
Šteje se, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je iz tehničnih značilnosti proizvodnega procesa razvidno, da se ta ostanek proizvodnje proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa.
(9)
Šteje se, da je pogoj iz 4. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če uporaba tega ostanka proizvodnje ni prepovedana ter so izpolnjene zahteve in predpisani pogoji za dajanje proizvoda na trg iz:
1.
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in predpisov, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in gradbene proizvode, če zahteve iz teh predpisov veljajo za ta ostanek proizvodnje,
2.
predpisov, ki urejajo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, ter
3.
Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 83 z dne 10. 3. 2022, str. 64), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1907/2006/ES), če zahteve iz nje veljajo za ta ostanek proizvodnje.
(10)
Imetnik ostanka proizvodnje mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena, če to zahteva ministrstvo ali inšpektor.
8. člen
(postopek za določitev meril za prenehanje statusa odpadka v vsakem primeru posebej)
(1)
Odpadkom preneha status odpadka po končanju recikliranja ali drugačne predelave, in če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja varstvo okolja, ter merila na podlagi teh pogojev, pri čemer se v primeru, ko merila niso določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, ali na podlagi izvedbenega predpisa Evropske unije, določijo za vsak primer predelave odpadkov v predelano snov ali predmet posebej. Pogoj, da za predelano snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje, se dokazuje s pogodbo, pismom o nameri, naročilom, računom ali drugim dokazilom o uporabi predelane snovi ali predmeta, razen ko predelovalec odpadkov predelano snov ali predmet uporabi sam.
(2)
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe, poleg vsebine iz 41. člena te uredbe, za vsak primer predelave odpadkov in za vsako predelano snov ali predmet določi merila za prenehanje statusa odpadka po postopku v skladu zakonom, ki ureja varstvo okolja, in v skladu s tem členom.
(3)
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe poleg ostalih meril iz prejšnjega odstavka določi tudi nabor onesnaževal in dopustne vsebnosti teh onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta, če bosta uporabljena v zunanjem okolju in izpostavljena atmosferskim vplivom ter imata lastnost izluževanja.
(4)
Analizo izlužkov iz prejšnjega odstavka na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe izdela oseba z akreditacijo po SIST EN ISO/IEC 17025 na podlagi analize izlužkov izhodiščnih parametrov ali izhodiščnih in dodatnih izhodiščnih parametrov, določenih v Prilogi 5, ki je kot priloga sestavni del te uredbe, ter v skladu z navodili za določitev onesnaževal, ki so določene v Prilogi 5 te uredbe.
(5)
Za spremljanje izlužkov onesnaževal za čas nameščanja ali vgradnje hidravlično vezane predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje ali hidravlično nevezane predelane snovi ali predmeta, ki ga vgrajuje predelovalec odpadkov sam, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe na podlagi predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta določi obveznost izvajanja analiz izlužkov enkrat letno.
(6)
Če se v primeru iz prejšnjega odstavka v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 5.000 ton predelane snovi ali predmeta, je treba za vsakih nadaljnjih 5.000 ton nameščene ali vgrajene predelane snovi ali predmeta izdelati še po eno analizo izlužka. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru, da se v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 60.000 ton predelane snovi ali predmeta, izdela največ 12 analiz izlužka letno, pri čemer se analize enakomerno razporedijo čez koledarsko leto. Vzorčenje predelane snovi ali predmeta za namen izdelave analize izlužkov se izvede po začetku nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje, in sicer na lokaciji nameščanja ali vgradnje po 48 urah po izvedenem nameščanju ali vgradnji predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje. Če analiza izlužkov iz prejšnjega stavka pokaže, da so v okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta presežene, mora imetnik okoljevarstvenega dovoljenja prenehati nameščanje ali vgradnjo predelane snovi ali predmeta. O tem mora nemudoma obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, ter iz zunanjega okolja takoj odstraniti del predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov pokazala presežene dopustne vsebnosti onesnaževal.
(7)
Predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje izdela oseba iz četrtega odstavka tega člena na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe. Če oseba iz četrtega odstavka tega člena na podlagi analize izlužkov ugotovi, da posamezni parameter onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe, lahko predlaga opustitev spremljanja vsebnosti določenih onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta. Če nobeden od parametrov onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe, pa lahko namesto predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta izdela mnenje, v katerem navede in utemelji, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno.
(8)
Analiza izlužkov iz četrtega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena morata biti priložena vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
(9)
Predelovalec lahko proda ali preda predelano snov ali predmet, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka tega člena in gre za hidravlično nevezano snov ali predmet novemu lastniku le v primeru, če iz analize izlužka iz četrtega odstavka tega člena in mnenja iz šestega odstavka tega člena izhaja, da nobeden od parametrov ne presega dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe.
(10)
Predelovalec lahko predelano snov ali predmet, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka tega člena in gre za hidravlično vezano snov ali predmet, proda ali preda novemu lastniku le, če iz analize izlužka iz četrtega odstavka tega člena in mnenja iz šestega odstavka tega člena izhaja, da nobeden od parametrov ne presega 30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe.
(11)
V primeru iz devetega in prejšnjega odstavka tega člena mora predelovalec odpadkov novemu lastniku predati tudi kopijo okoljevarstvenega dovoljenja, v katerem je določeno območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in na katerem je dopustna vgradnja predelane snovi ali predmeta, skupaj s kopijo analize izlužka in mnenja.
(12)
V primeru iz devetega in desetega odstavka tega člena mora analize izlužkov predelane snovi ali predmeta zagotavljati predelovalec odpadkov, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe četrtega do šestega odstavka tega člena in Priloge 5 te uredbe.
(13)
Če predelovalec proda ali preda predelano snov ali predmet v skladu s prejšnjim odstavkom, novemu lastniku ni treba izvajati analize izlužkov vgrajene predelane snovi ali predmeta iz četrtega odstavka tega člena.
(14)
Na območjih, ki so s predpisom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) določena kot degradirano okolje, se lahko v zunanje okolje namešča ali vgrajuje predelane snovi in predmete le v primeru, če takšno nameščanje ali vgradnja predstavlja ukrep za izboljšanje kakovosti degradiranega okolja, določen s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na tem območju, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pripravita Vlada in občina, na območju katere se nahaja degradirano območje. V primeru iz prejšnjega stavka je za onesnaževala iz Priloge 5 te uredbe, zaradi katerih je območje določeno kot degradirano, potrebno izvajati analizo izlužkov iz četrtega odstavka tega člena ne glede na to, ali presegajo ali ne presegajo 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe.
II. SPLOŠNE ZAHTEVE
9. člen
(hierarhija ravnanja z odpadki)
(1)
Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja:
1.
preprečevanje nastajanja odpadkov,
2.
priprava odpadkov za ponovno uporabo,
3.
recikliranje odpadkov,
4.
drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava) in
5.
odstranjevanje odpadkov.
(2)
Z odpadki je treba ravnati skladno s prejšnjim odstavkom, da se omogoča nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(3)
Odstopanje od prednostnega vrstnega reda iz prvega odstavka tega člena je ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov, celostnih vplivov nastajanja takih odpadkov in ravnanja z njimi, splošnih okoljskih, ekonomskih, družbenih vplivov in vplivov na zdravje ljudi ter ob upoštevanju varovanja virov, tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti mogoče le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi.
10. člen
(varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja)
(1)
Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje zlasti:
1.
ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
2.
ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
3.
ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in
4.
ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
(2)
Pri načrtovanju organizacije in ukrepov varstva pred požarom v objektih za ravnanje z odpadki se smiselno upoštevajo zahteve, določene s predpisi, ki urejajo splošne in organizacijske ukrepe varstva pred požarom.
(3)
Odmetavanje odpadkov in njihovo puščanje v okolju ter nenadzorovano ravnanje z odpadki v nasprotju s to uredbo ali zakonom, ki ureja varstvo okolja, so prepovedani.
(4)
Kurjenje odpadkov na prostem je prepovedano.
(5)
Okolje iz tretjega odstavka tega člena so vsa zemljišča in objekti, razen zemljišč in objektov za začasno skladiščenje odpadkov pri izvirnem povzročitelju odpadkov ter zemljišč in objektov zbiralca, obdelovalca odpadkov ter trgovca in posrednika, ki imata odpadke v fizični posesti.
(6)
Če gre v primeru iz tretjega odstavka tega člena za odpadke, ki niso komunalni odpadki, odstranitev odpadkov iz okolja in nadaljnje ravnanje z njimi z odločbo odredi pristojni inšpektor osebi, ki je odpadke odvrgla ali pustila v okolju in je bila zadnji imetnik odpadkov, pri čemer se glede stroškov odstranitve odpadkov iz okolja in stroškov nadaljnjega ravnanja z njimi uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo okolja. Zadnji imetnik odpadkov iz prejšnjega stavka je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik. Izvirni povzročitelj odpadka, ki odpadek odda z evidenčnim listom zbiralcu, obdelovalcu odpadkov, ali trgovcu ali posredniku, ki sprejmeta odpadke v fizično posest, se ne šteje za zadnjega imetnika odpadkov iz tega odstavka.
III. PROGRAMI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI
1. Program ravnanja z odpadki
11. člen
(program ravnanja z odpadki)
(1)
Vlada kot operativni program varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejme program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi ministrstvo.
(2)
V programu ravnanja z odpadki se na podlagi analize obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki za območje celotne RS določijo ukrepi, potrebni za izboljšave glede okoljsko primerne priprave odpadkov za ponovno uporabo, recikliranja ali druge vrste predelave odpadkov, in odstranjevanja odpadkov.
(3)
Ministrstvo pri pripravi programa ravnanja z odpadki sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU in Komisijo, zlasti glede vzpostavljanja mreže naprav za odstranjevanje in predelavo odpadkov.
(4)
Ministrstvo oceni program ravnanja z odpadki vsaj vsaka štiri leta in ga na podlagi te ocene po potrebi spremeni. Spremenjeni program se sprejme na način iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Ministrstvo o sprejetju in spremembah programa ravnanja z odpadki poroča Komisiji v skladu s prvim odstavkom 33. člena Direktive 2008/98/ES na način, določen v Prilogah I in II Izvedbenega sklepa Komisije z dne 6. decembra 2013 o določitvi oblike za sporočanje informacij o sprejetju in bistvenih revizijah načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja nastajanja odpadkov (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Sklep 2013/727/EU).
(6)
Ministrstvo lahko kot operativne programe varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pripravi posebne programe ravnanja s posameznimi vrstami ali tokovi odpadkov, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega člena ter 12. do 14. člena te uredbe.
12. člen
(priprava in vsebina programa ravnanja z odpadki)
(1)
Priprava programa ravnanja z odpadki mora temeljiti na zahtevah iz prvega odstavka 1. člena, 9. člena in prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(2)
S programom ravnanja z odpadki je treba zagotoviti ukrepe za:
1.
spodbujanje priprave odpadkov za ponovno uporabo, predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za pripravo za ponovno uporabo in popravila, uporabe gospodarskih instrumentov, meril za javna naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov, in
2.
spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in sistemov ločenega zbiranja, primernih za doseganje potrebnih standardov kakovosti recikliranja, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo.
(3)
Program ravnanja z odpadki mora vsebovati najmanj:
1.
podatke o vrsti, količini in izvoru odpadkov, ki nastajajo na območju RS, ter odpadkov, ki bodo verjetno poslani iz RS ali vanjo, ter oceno glede razvoja tokov odpadkov v prihodnosti,
2.
opis organiziranosti ravnanja z odpadki, vključno z opisom delitve nalog glede na pristojnosti ter obveznosti pravnih oseb javnega in zasebnega prava,
3.
oceno obstoječih sistemov zbiranja odpadkov, vključno s tistimi odpadki, ki se zbirajo ločeno, in oceno ozemeljske pokritosti ločenega zbiranja ter ukrepov za njeno izboljšanje,
4.
podatke o obstoječih glavnih napravah za odstranjevanje in predelavo odpadkov, vključno s sistemi zbiranja in napravami za obdelavo odpadkov iz predpisov, ki urejajo odpadna olja, nevarne odpadke, odpadke, ki vsebujejo pomembne količine kritičnih surovin ali posamezne tokove odpadkov,
5.
oceno potrebe po zaprtju obstoječih naprav za obdelavo odpadkov in po dodatni mreži ali dopolnitvi obstoječe mreže naprav za obdelavo odpadkov glede na zahteve iz 14. člena te uredbe in s tem povezanih potrebnih naložb,
6.
oceno potreb po novih sistemih zbiranja glede na zahteve iz 14. člena te uredbe in s tem povezanih potrebnih naložb, podatke o merilih za določanje mogočih lokacij za predvidene naprave za odstranjevanje odpadkov ali večje naprave za predelavo odpadkov in o njihovi predvideni proizvodni zmogljivosti,
7.
podatke o ukrepih za doseganje ciljev za zmanjševanje odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih odpadkov,
8.
ukrepe za odpravljanje in preprečevanje vseh oblik smetenja in za čiščenje okolja zaradi vseh vrst odvrženih smeti,
9.
ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in cilje, vključno glede količine nastalih odpadkov in njihove obdelave ter glede komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali energetsko predelani,
10.
opis nadaljnje strategije urejanja področja ravnanja z odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in postopki, in opis strategij urejanja ravnanja s tistimi odpadki, ki jih je zaradi zahtevnosti treba posebej obravnavati,
11.
oceno uporabnosti in primernosti ekonomskih in drugih instrumentov za urejanje ravnanja z odpadki ob upoštevanju nemotenega delovanja notranjega trga,
12.
opis načrtovanih dejavnosti za ozaveščanje in obveščanje širše javnosti ali posameznih skupin potrošnikov,
13.
opis območij, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja, in opis ukrepov za njihovo sanacijo.
(4)
Sestavni del programa ravnanja z odpadki morata biti tudi načrt ravnanja z odpadno embalažo in strategija za izvajanje zmanjšanja količine na odlagališčih odloženih biorazgradljivih odpadkov, prav tako pa mora biti usklajen s cilji iz prvega odstavka 13. člena te uredbe in s strategijo za preprečevanje smetenja v morjih in celinskih vodah.
(5)
V programu ravnanja z odpadki morajo biti načrtovani ukrepi ovrednoteni z vidika njihovega prispevka k doseganju ciljev in izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.
(6)
Sestavni del programa ravnanja z odpadki mora biti tudi ocena naložb in drugih potrebnih finančnih sredstev za sisteme zbiranja odpadkov in naprave za obdelavo odpadkov, ki jih zagotovita država ali občina.
13. člen
(cilji pri pripravi za ponovno uporabo, recikliranju in predelavi)
(1)
Opredelitev ukrepov v zvezi z nastajanjem odpadkov in ravnanjem z njimi v programu ravnanja z odpadki mora izhajati iz ciljev, da se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj:
1.
55 % mase do leta 2025,
2.
60 % mase do leta 2030 in
3.
65 % mase do leta 2035.
(2)
Pred roki, določenimi v prejšnjem odstavku, je treba:
1.
pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev in po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečati na najmanj 50 % mase in
2.
pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in snovno predelavo, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri odstranitvi objektov, razen naravno prisotnega materiala, navedenega pod številko odpadka 17 05 04 s seznama odpadkov, povečati na najmanj 70 % mase.
(3)
Izračun glede doseganja ciljev iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ministrstvo opravi v skladu z Izvedbenim s Sklepom Komisije (EU) 2019/1004 z dne 7. junija 2019 o določitvi pravil za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije C(2012) 2384 (UL L št. 163 z dne 20. 6. 2019, str. 66), (v nadaljnjem besedilu: Sklep (EU) 2019/1004).
(4)
Za namene preverjanja skladnosti glede doseganja ciljev iz 2. točke drugega odstavka tega člena ministrstvo sporoči Komisiji količino odpadkov, uporabljenih za zasipanje in druge postopke snovne predelave, ločeno od količine odpadkov, ki so bili pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani, pri čemer sporoči ponovno predelavo odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili za dejavnosti zasipanja, kot zasipanje. Za namene preverjanja skladnosti glede doseganja ciljev iz prvega odstavka tega člena ministrstvo sporoči količino odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, ločeno od količine recikliranih odpadkov.
(5)
Pravila za izračun doseganja ciljev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena so določena v Prilogi 4 te uredbe.
(6)
Učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti komunalnih odpadkov se zagotavlja s poročanjem iz 29., 37. in 45. člena te uredbe.
14. člen
(mreža naprav za odstranjevanje in predelavo odpadkov)
(1)
V programu ravnanja z odpadki je treba pri oblikovanju nadaljnje strategije urejanja ravnanja z odpadki določiti ukrepe za vzpostavitev mreže ustreznih in med seboj povezanih naprav za:
1.
odstranjevanje odpadkov in
2.
predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz gospodinjstev in pri drugih povzročiteljih.
(2)
Mreža naprav za obdelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka mora omogočati odstranjevanje odpadkov in predelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju RS, v eni od najbližjih primernih naprav z ustreznimi metodami in tehnologijami, tako da se zagotovi čim višja stopnja varstva okolja in varovanja človekovega zdravja.
(3)
Pri načrtovanju mreže naprav za obdelavo odpadkov iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo geografske okoliščine in potrebe po napravah, specializiranih za obdelavo nekaterih vrst odpadkov, pri vzpostavitvi celotnega sklopa naprav za dokončno obdelavo odpadkov pa tudi možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami EU.
15. člen
(mreža naprav za pripravo odpadkov za ponovno uporabo in popravila)
V programu ravnanja z odpadki iz prvega odstavka prejšnjega člena je treba pri oblikovanju nadaljnje strategije urejanja ravnanja z odpadki določiti ukrepe za vzpostavitev in podporo mrežam za pripravo odpadkov za ponovno uporabo in popravila, kadar je to skladno s pravilnim ravnanjem z odpadki v skladu s to uredbo, zakonom, ki ureja varstvo okolja in predpisi iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe, dostopa takšnih omrežij do odpadkov, ki so v zbirnih centrih in ki jih je mogoče pripraviti za ponovno uporabo, vendar jih ti zbirni centri ne nameravajo usmeriti v pripravo za ponovno uporabo, ali s spodbujanjem uporabe ekonomskih instrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov.
16. člen
(program preprečevanja nastajanja odpadkov)
(1)
Vlada kot operativni program varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejme program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki ga pripravi ministrstvo.
(2)
Ministrstvo pripravi program iz prejšnjega odstavka kot samostojni program ali kot posebni del programa ravnanja z odpadki iz 11. člena te uredbe. Če je program preprečevanja nastajanja odpadkov vključen v program ravnanja z odpadki, se ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov opredelijo posebej.
(3)
Ministrstvo pri pripravi programa preprečevanja nastajanja odpadkov sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU in Komisijo.
(4)
Ministrstvo oceni program preprečevanja nastajanja odpadkov vsaj vsaka štiri leta in ga po potrebi spremeni. Spremenjeni program se sprejme na način iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Ministrstvo o sprejetju ter spremembah in dopolnitvah programa preprečevanja nastajanja odpadkov poroča Komisiji v skladu s prvim odstavkom 33. člena Direktive 2008/98/ES na način, določen v Prilogah I in II Sklepa 2013/727/EU.
17. člen
(priprava in vsebina programa preprečevanja nastajanja odpadkov)
(1)
Program preprečevanja nastajanja odpadkov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora temeljiti na zahtevah iz prvega odstavka 1. člena in 9. člena te uredbe. Ministrstvo v programu preprečevanja nastajanja odpadkov iz prejšnjega stavka opredeli tudi program preprečevanja nastajanja odpadne hrane.
(2)
Priprava programa preprečevanja odpadkov mora izhajati iz načela, da je treba prekiniti povezanost gospodarske rasti in vplivov na okolje.
(3)
V programu preprečevanja nastajanja odpadkov se:
1.
določijo cilji preprečevanja nastajanja odpadkov,
2.
opišejo in ocenijo obstoječi ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov z vidika doseganja ciljev iz prejšnje točke,
3.
določijo kvalitativni in kvantitativni kazalniki in cilji, zlasti glede količine nastalih odpadkov, s katerimi se spremlja in ocenjuje izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, in
4.
določijo ukrepi, ki:
-
spodbujajo in podpirajo trajnostne modele proizvodnje in potrošnje;
-
spodbujajo oblikovanje, proizvodnjo in uporabo proizvodov, ki so gospodarni z viri in trajni (vključno v smislu življenjske dobe in brez načrtovanega zastaranja), so popravljivi, ponovno uporabljivi in jih je mogoče nadgraditi;
-
se osredotočajo na proizvode, ki vsebujejo kritične surovine, da se prepreči, da bi ti materiali postali odpadek;
-
spodbujajo ponovno uporabo proizvodov in vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti popravil in ponovne uporabe, zlasti v zvezi z električno in elektronsko opremo, tekstilom in pohištvom ter tudi embalažo in gradbenimi materiali ter proizvodi;
-
spodbujajo – po potrebi in brez poseganja v pravice intelektualne lastnine – razpoložljivost rezervnih delov, navodil za uporabo, tehničnih informacij ali drugih instrumentov, opreme ali programske opreme, ki omogočajo popravilo in ponovno uporabo proizvodov, ne da bi to ogrozilo njihovo kakovost in varnost;
-
zmanjšujejo nastajanje odpadkov v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, proizvodnjo, gradnjo in odstranitvijo objektov, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik;
-
zmanjšujejo nastajanje odpadne hrane pri primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih storitvah in tudi v gospodinjstvih, ter tako prispevajo k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov o globalnem 50-odstotnem zmanjšanju odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanju izgube hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig do leta 2030;
-
spodbujajo donacije hrane in drugih načinov prerazporejanja živil, namenjenih za prehrano ljudi, pri čemer se daje prednost rabi za prehrano ljudi pred rabo za živalsko krmo in ponovno predelavo v neživilske proizvode;
-
spodbujajo zmanjševanje vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih, brez poseganja v harmonizirane pravne zahteve v zvezi s temi materiali in proizvodi, določene na ravni Evropske unije;
-
zmanjšujejo nastajanje odpadkov, zlasti odpadkov, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje;
-
opredelijo proizvode, ki so glavni viri smetenja zlasti v naravnem in morskem okolju, in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje odpadkov iz takih proizvodov; kadar se države članice odločijo, da bodo te obveznosti izvajale s tržnimi omejitvami, zagotovijo, da so te omejitve sorazmerne in nediskriminatorne;
-
si prizadevajo za ustavitev nastajanja morskih odpadkov kot prispevek k cilju Združenih narodov za trajnostni razvoj o preprečevanju in znatnem zmanjšanju vseh vrst onesnaževanja morja ter
-
razvijajo in podpirajo kampanje obveščanja za ozaveščanje o preprečevanju odpadkov in smetenja.
(4)
Ministrstvo spremlja in ocenjuje izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov iz prejšnjega odstavka skladno s kazalniki spremljanja izvajanja ukrepov in ocenjevanja napredka pri preprečevanju nastajanja odpadkov iz 3. točke prejšnjega odstavka z uporabo metodologije iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/19 z dne 18. decembra 2020 o določitvi skupne metodologije in oblike zapisa podatkov za poročanje o ponovni uporabi v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
(5)
Ministrstvo spremlja in ocenjuje izvajanje ukrepov glede ponovne uporabe tako, da le-to meri na podlagi skupne metodologije, določene v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/19 z dne 18. decembra 2020 o določitvi skupne metodologije in oblike zapisa podatkov za poročanje o ponovni uporabi v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, in sicer od prvega polnega koledarskega leta po sprejetju tega izvedbenega akta.
(6)
Ministrstvo spremlja izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadne hrane iz tretjega odstavka tega člena tako, da meri stopnje odpadne hrane na podlagi metodologije, določene z Delegiranim sklepom (EU) 2019/1597/EU z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (UL L št. 248 z dne 27. 9. 2019, str. 77), in sicer od prvega polnega koledarskega leta po sprejetju tega izvedbenega akta.
IV. SPLOŠNA PRAVILA
18. člen
(ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastanka in njihovo oddajanje ali prepuščanje)
(1)
Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla in tekstila je treba zbirati ločeno in jih ločeno oddajati ali prepuščati.
(2)
Ločeno je treba zbirati in jih ločeno oddajati ali prepuščati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(3)
Ločeno je treba zbirati in jih ločeno oddajati ali prepuščati tudi druge odpadke in jih ne mešati z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti odpadki, če to zahteva ravnanje v skladu s prvim ali petim odstavkom 22. člena te uredbe ali poenostavitev ali izboljšanje priprave odpadkov za ponovno uporabo, recikliranja in drugih postopkov predelave. Prejšnji stavek se uporablja tudi za odpadke z isto številko odpadka iz priloge Odločbe 2000/532/ES, če imajo med seboj različne lastnosti, ki so pomembne za njihovo nadaljnjo obdelavo.
(4)
Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, ki nima nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe in ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin ter jo je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, treba varovati pred trajno izgubo, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se zemeljski izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan.
19. člen
(skladiščenje odpadkov)
(1)
Pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov morajo biti izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2)
Odpadke je treba začasno skladiščiti, predhodno skladiščiti in skladiščiti ločeno glede na njihove lastnosti ter tako, da:
1.
ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
2.
ne pride do mešanja odpadkov iz prvega odstavka 21. člena te uredbe in da
3.
so odpadki primerni za obdelavo.
(3)
Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, izvajalec obdelave ter trgovec in posrednik, ki imata odpadke v fizični posesti, morajo pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov poleg izpolnjevanja zahtev za preprečevanje tveganja, čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov iz prvega odstavka 10. člena te uredbe izvajati tudi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi:
1.
emisij snovi in vonjav,
2.
raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra,
3.
razsutja ali razlitja odpadkov,
4.
hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega,
5.
ptic, glodavcev in mrčesa ter
6.
požarov, vključno s samovžigi.
(4)
Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, izvajalec obdelave ter trgovec in posrednik, ki imata odpadke v fizični posesti, morajo odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
(5)
Izvirni povzročitelj odpadkov, ki nastanejo zaradi njegovega delovanja ali dejavnosti, lahko odpadke začasno skladišči največ 12 mesecev od njihovega nastanka. Prejšnji stavek se ne uporablja:
1.
za zemeljski izkop iz 3. točke drugega odstavka 2. člena te uredbe, ki je izvzet iz te uredbe, če ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke zaradi nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe in je pridobljen z gradbeni deli na gradbišču, investitor pa ga zagotovo ponovno uporabi v svojem prvotnem stanju na mestu istega gradbišča, ter
2.
za neonesnaženo zemljino iz 4. točke tretjega odstavka 2. člena te uredbe, ki nima nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe in se zaradi izvajanja dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin odstrani z zgornje plasti tal, ter se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin uporabi za sanacijo zemljišča po končanju pridobivanja mineralnih surovin ob upoštevanju kakovosti tal, prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, sladkovodnih sistemov, krajine in ustreznih koristnih možnosti rabe saniranega zemljišča.
(6)
Zbiralec lahko odpadke predhodno skladišči največ 12 mesecev od njihovega prevzema, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki jih zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost.
(7)
Odpadke je dovoljeno skladiščiti pred predelavo največ tri leta, pred odstranjevanjem pa največ 12 mesecev, pri čemer količina skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki jih obdelovalec odpadkov lahko hkrati skladišči glede na zmogljivost njegovih skladišč.
(8)
Predhodno skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v šestem odstavku tega člena, in skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v prejšnjem odstavku, se štejeta za odlaganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(9)
Trgovec in posrednik, ki prevzameta odpadke v fizično posest, jih lahko predhodno skladiščita največ en mesec, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki jih prevzameta z eno pošiljko odpadkov.
(10)
Če trgovec in posrednik iz prejšnjega odstavka odpadke predhodno skladiščita več kot en mesec ali je količina predhodno skladiščenih odpadkov večja od ene pošiljke odpadkov, se štejeta za zbiralca odpadkov.
(11)
Določbe tega člena, ki se nanašajo na začasno skladiščenje odpadkov, se ne uporabljajo za komunalne odpadke iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame zbiralec.
20. člen
(shranjevanje in označevanje odpadkov)
(1)
Odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju, skladiščenju in prevažanju označeni s podatki o nazivu in številki odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«.
(2)
Nevarni odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju, skladiščenju in prevažanju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja. Embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, mora biti izdelana iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov.
(3)
Med prevozom odpadkov, ki so nevarno blago po predpisih, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, morajo biti ti odpadki označeni tudi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
(4)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za:
1.
mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev in
2.
nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame zbiralec.
21. člen
(prepoved mešanja nevarnih odpadkov)
(1)
Nevarne odpadke je prepovedano mešati z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, z drugimi odpadki in snovmi ali materiali, vključno z mešanjem zaradi redčenja nevarnih snovi.
(2)
Nevarne odpadke, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom pomešani med seboj ali z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, je treba zaradi izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe med seboj ločiti, kadar je to tehnično izvedljivo.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe dovoli mešanje nevarnih odpadkov z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, ali z drugimi odpadki in snovmi ali materiali, če:
1.
so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, škodljivi vplivi ravnanja z odpadki na človekovo zdravje in okolje pa se ne povečajo ter
2.
se za postopek mešanja uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike.
(4)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev.
22. člen
(priprava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in predelava odpadkov po drugih postopkih)
(1)
Odpadke je treba pripraviti za ponovno uporabo, reciklirati ali drugače predelati v skladu z zahtevami iz 9. člena te uredbe in prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(2)
Odpadke, ki so bili ločeno zbrani za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu z 18. členom te uredbe, je prepovedano sežigati, razen odpadkov, ki nastajajo pri pripravi za ponovno uporabo in recikliranju ločeno zbranih odpadkov, katerih sežiganje zagotavlja najboljši izid za okolje v skladu z 9. členom te uredbe.
(3)
Pred predelavo odpadkov ali med njo se odstranijo nevarne snovi, zmesi in sestavni deli iz nevarnih odpadkov z namenom njihove obdelave v skladu z 9. in prvim odstavkom 10. člena te uredbe, če je to potrebno za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo po drugih postopkih ali zaradi olajšanja ali izboljšanja predelave.
(4)
Da bi olajšali pripravo odpadkov za ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov iz odstranitve objektov ter omogočili odstranjevanje in varno ravnanje z nevarnimi snovmi iz teh odpadkov, je treba zagotoviti vzpostavitev sistemov sortiranja teh odpadkov ter omogočiti selektivno odstranjevanje materialov pri odstranitvi objektov za nevarne snovi in vsaj za les, mineralne frakcije (beton, opeka, ploščice in keramika, kamni), kovine, steklo, plastiko in mavec.
(5)
Ne glede na prejšnje odstavke se odpadki lahko odstranijo in ne predelajo, če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
(6)
Postopki predelave odpadkov so navedeni v Prilogi 1 te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki predelave.
23. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1)
Odpadke, ki niso predelani v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena, je treba odstraniti, pri čemer imajo drugi postopki odstranjevanja prednost pred odlaganjem.
(2)
Odstranjevanje mora biti izvedeno v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(3)
Postopki odstranjevanja odpadkov so navedeni v Prilogi 2 te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki odstranjevanja.
24. člen
(obveznost zagotavljanja obdelave odpadkov)
(1)
Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih:
1.
obdela sam,
2.
odda zbiralcu ali
3.
odda izvajalcu obdelave.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvirni povzročitelj odpadkov ali zbiralec nenevarne odpadke proda trgovcu, če ta zanj zagotovi njihovo obdelavo tako, da jih proda izvajalcu obdelave. Če v primeru iz prejšnjega stavka trgovec odpadkov ne prevzame v fizično posest, se šteje, da je obveznost izvirnega povzročitelja odpadkov ali zbiralca glede zagotovitve obdelave odpadkov izpolnjena, ko je obdelava izvedena v celoti.
(3)
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovi njihovo obdelavo tudi tako, da jih pošlje v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena pa mora izvirni povzročitelj odpadke obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov.
(5)
Dokazilo o tem, da je izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovil njihovo obdelavo, je:
1.
veljavni evidenčni list ali
2.
listina iz Uredbe 1013/2006/ES za odpadke, poslane v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo.
(6)
Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo predložiti dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka v pisni ali elektronski obliki.
(7)
Določbe petega in šestega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primerih, ko izvirni povzročitelj odpadke prepusti v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
25. člen
(evidenčni list)
(1)
Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora za vsako pošiljko odpadkov zagotoviti evidenčni list.
(2)
Vsaka pošiljka nenevarnih ali nevarnih odpadkov mora biti med prevozom opremljena s kopijo evidenčnega lista v papirni ali elektronski obliki.
(3)
Evidenčni list vsebuje podatke o:
1.
pošiljatelju odpadkov, ki je lahko: izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, trgovec ali posrednik odpadkov, ki imata odpadke v fizični posesti, ali izvajalec obdelave,
2.
kraju oddaje pošiljke odpadkov,
3.
datumu oddaje pošiljke odpadkov,
4.
prevozniku in načinu prevoza,
5.
o prevzemniku pošiljke odpadkov, ki je lahko:
a)
zbiralec, če odpadke prevzema zbiralec,
b)
izvajalec obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave,