971. Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov
Na podlagi petega odstavka 15. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06), tretjega odstavka 230. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 - uradno prečiščeno besedilo in 9/11 - ZPlaSS-B) in četrtega odstavka 100. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
2. člen
(opredelitev vsebine medsebojnega sodelovanja)
Medsebojno sodelovanje iz 1. člena tega pravilnika vključuje sodelovanje na področjih, ki so nadzornim organom po vsebini skupna, in sicer pri:
-
strateških vprašanjih razvoja nadzora finančnega sistema, letnem načrtovanju usmeritev medsebojnega sodelovanja in pri spremljanju izvajanja sporazumov, sklenjenih na podlagi tega pravilnika,
-
izmenjavi podatkov, potrebnih v postopku opravljanja nadzora nad osebami, ki so predmet nadzora v skladu z določbami zakonov, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade in družbe za upravljanje,
-
izmenjavi vseh podatkov in informacij, ki so potrebni za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate,
-
izmenjavi podatkov, potrebnih v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj,
-
izmenjavi podatkov o dejstvih in dogodkih, ki se nanašajo na povezane osebe, kot so opredeljene v sektorskih zakonih iz finančnega sistema, in osebe, ki delujejo usklajeno po zakonu, ki ureja prevzeme, in ki lahko vplivajo na stanje ali poslovanje osebe, ki je subjekt nadzora drugega nadzornega organa, ali na ugotovitev in strukturo finančnega konglomerata,
-
posredovanju podatkov, potrebnih za odločanje o drugih posamičnih zadevah,
-
organizaciji skupnih pregledov,
-
obveščanju o nepravilnostih, ki jih nadzorni organ ugotovi pri opravljanju nadzora, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov,
-
drugih skupnih aktivnostih, ki prispevajo k usklajenemu izvajanju nadzora, povečanju učinkovitosti delovanja nadzornih organov in k povečanju učinkovitosti delovanja finančnega trga,
-
izmenjavi mnenj v postopkih priprave področnih predpisov,
-
izmenjavi izkušenj o načinu in metodah izvajanja nadzora in
-
načrtovanju skupnih pregledov.
3. člen
(Koordinacija in sporazumi o sodelovanju)
(1)
Za potrebe vzpostavitve učinkovite koordinacije skupnega dela navedenih nadzornih organov, strateškega razvoja nadzora celotnega finančnega sistema in aktivnega preprečevanja ter učinkovitega upravljanja s kriznimi situacijami v finančnem sistemu se ustanovi koordinacijsko telo (v nadaljnjem besedilu: Koordinacija).
(2)
Nadzorni organi sklenejo med seboj dvostranske ali po potrebi tudi tristranske sporazume o sodelovanju. V sporazumih o sodelovanju nadzorni organi določijo podrobnejši način medsebojnega sodelovanja, posredovanja podatkov in izvajanja aktivnosti po tem pravilniku.
4. člen
(sestava in naloge Koordinacije)
(1)
Koordinacijo sestavljajo minister za finance, generalni direktor direktorata za finančni sistem Ministrstva za finance, guverner Banke Slovenije, viceguverner Banke Slovenije oziroma direktor oddelka za bančni nadzor Banke Slovenije, direktor Agencije za zavarovalni nadzor in od njega imenovan predstavnik Agencije za zavarovalni nadzor, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in od njega imenovan predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev ter sekretar Koordinacije.
(2)
Koordinacijo sklicuje in vodi minister za finance.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko sklic Koordinacije zahtevajo tudi predstavniki enega ali več nadzornih organov iz prvega odstavka tega člena.
-
na rednih sestankih, po potrebi pa tudi pogosteje, obravnava poročilo Komisije iz 6. člena tega pravilnika,
-
na podlagi prejetih poročil posameznih članov Koordinacije ocenjuje stanje finančnega sistema ter prepoznava morebitna tveganja,
-
obravnava poročilo o finančni stabilnosti in prepoznava morebitna tveganja za finančno stabilnost,
-
redno obravnava poročila o oceni tveganj za posamezne dele finančnega sistema, ki jih pripravljajo posamezni nadzorni organi in na njihovi podlagi ocenjuje mogoče medsebojne vplive tveganj med posameznimi področji,