Nalaganje dokumenta...
Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe
OBJAVLJENO V: Uradni list FLRJ 61-432/1946, stran 713 DATUM OBJAVE: 30.7.1946
VELJAVNOST: od 7.8.1946 do 22.11.1951 / UPORABA: od 7.8.1946 do 22.11.1951
FLRJ 61-432/1946
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 23.11.1951 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
432. Ukaz
Po 6. točki 74. člena in po 136. členu ustave razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLRJ zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9. junija 1945., ki sta ga po pooblastilu iz 136. člena ustave sprejela zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:
ZAKON
O POTRDITVI, SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KONFISKACIJI IMOVINE IN O IZVRŠEVANJU KONFISKACIJE Z DNE 9. JUNIJA 1945.
O POTRDITVI, SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KONFISKACIJI IMOVINE IN O IZVRŠEVANJU KONFISKACIJE Z DNE 9. JUNIJA 1945.
Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9. junija 1945. se potrjuje s spremembami in dopolnitvami, obseženimi v tem zakonu, tako da se njegovo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
O ZAPLEMBI PREMOŽENJA IN O IZVRŠEVANJU ZAPLEMBE
O ZAPLEMBI PREMOŽENJA IN O IZVRŠEVANJU ZAPLEMBE
1. člen
Zaplemba premoženja v smislu tega zakona je prisilni odvzem celotnega premoženja brez povračila v korist države (popolna zaplemba), ali odvzem natančno določenega dela premoženja (delna zaplemba) fizične ali pravne osebe.
Za premoženje fizične osebe velja premoženje, ki je njena osebna last ali njen delež v skupnem premoženju z drugimi osebami. Kot premoženje je razumeti tudi vse premoženjske pravice.
Zaplembo smejo izreči samo državni organi, ki jim zakon daje za to pooblastilo, in samo v primerih, ki jih določa zakon.
2. člen
Državni organ, ki uvede postopek zaradi dejanj in v primerih, kjer zakon določa zaplembo, mora priskrbeti podatke o celotnem premoženju osebe, zoper katero je uveden tak postopek, in jih poslati državnemu organu, pristojnemu za odločbo o zaplembi.
Pri odločanju o zaplembi se upoštevajo vsi podatki o premoženju osebe, zoper katero naj se izreče odločba.
Če sodišče ugotovi, da obsojeni sploh nima premoženja, ali da njegovo premoženje, ki bi se imelo zapleniti, neznatno presega tisti del premoženja, ki je po 4. členu tega zakona izvzeto od zaplembe, ne izreče kazni zaplembe; to se navede v sami sodbi.
3. člen
Zapleniti se sme samo premoženje tiste osebe, zoper katero je izrečena zakonita odločba o zaplembi, pa najsi premoženje sestoji iz česar koli.
4. člen
Od zaplembe so izvzeti: 1) osebni predmeti in predmeti gospodinjstva, ki so neogibno potrebni za življenje obsojenega in njegove ožje rodbine, kakor so obleka, perilo, obutev, posoda, pohištvo; 2) orodje vsake vrste, ki je obsojenemu neogibno potrebno za opravljanje osebnega obrtniškega dela ali drugega samostojnega ali napol samostojnega poklica, če obsojenec ni po odločbi sodišča izgubil pravice opravljati tako delo ali poklic; 3) ohišje, minimum zemljiške posesti ter živega in mrtvega inventarja s stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami, ki so neogibno potrebni obsojenemu in njegovi ožji rodbini za vzdrževanje malega kmečkega gospodarstva brez uporabljanja tuje delovne sile; 4) živila in kurivo za osebno potrebo obsojenega in njegove ožje rodbine za štiri mesece; 5) denarna znesek za obsojenega in vsakega člana njegove ožje rodbine, ki pa ne sme presegati povprečno trimesečno mezdo delavca v tistem kraju.
Če se zapleni hiša v mestu, v kateri stanuje obsojeni s svojo ožjo rodbino, se mora njemu in njegovi ožji rodbini priskrbeti stanovanje, neogibno potrebno za življenje, bodisi v zaplenjeni, bodisi v kaki drugi hiši.
Pri določanju premoženja, ki se ima v smislu tega člena pustiti obsojenemu in njegovi ožji rodbini, mora sodišče upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera in krajevne gospodarske pogoje. Premoženje, ki se pusti ožji rodbini, je treba sorazmerno prenesti na vse njene člane.
Kot ožjo rodbino v smislu tega zakona je razumeti zakonskega druga in otroke obsojenega, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Predpise 1., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka in predpise drugega odstavka tega člena je uporabiti tudi na druge osebe, ki jih je obsojeni dolžan vzdrževati, če nimajo drugih sredstev za preživljanje.
5. člen
Zaplenjeno premoženje preide v državno last s svojimi aktivi in pasivi.
Za obveze obsojenega, čigar premoženje je zaplenjeno, jamči država do vrednosti zaplenjenega premoženja, to pa samo, če so ta obveze nastale pred izvršitvijo dejanja.
Če je izrečena delna zaplemba, jamči država za talce obveze obsojenega sorazmerno z vrednostjo zaplenjenega premoženja.
Sodišča, ki izvršuje zaplembo, pozove z objavo odločbe na sodni deski v smislu drugega odstavka 15. člena tega zakona upnike, naj prijavijo sodišču svoje terjatve v roku 15 dni po tej objavi. Tak poziv pošlje sodišče tudi posebej hipotekarnim upnikom, za katere ve, in najbližjim poslovnim enotam državnih kreditnih podjetij, ki smejo svoje terjatve prijaviti tudi do konca postopka za izplačilo upnikov. Upnik, ki ne prijavi sodišču svoje terjatve v določenem roku, sme uveljaviti svojo pravico v rednem postopku v roku enega leta po omenjeni objavi.
V primerih, v katerih se je zaplemba izvedla po 17. členu zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9. julija 1945, oziroma v katerih so bili upniki v smislu 7. člena navedenega zakona pozvani preko uradnega lista, naj prijavijo svoje terjatve, sme upnik, ki ni prijavil sodišču svoje terjatve v določenem roku, uveljaviti svojo pravico v rednem postopku do 1. aprila 1947.
6. člen
Če se ustavi postopek o zaplembi, izreče pravnomočna oprostilna sodba ali razveljavi odločba o zaplembi, se mora zaplenjeno premoženje vrniti lastniku. Če mu ni mogoče vrniti samega premoženja, se njegova vrednost povrne v denarju.
Povračilo se izplača iz dohodkov od zaplenjenih ki likvidiranih premoženj. Natančnejše določbe o tem predpiše s pravilnikom finančni minister FLRJ.
7. člen
Če je izrečena kazen delne zaplembe, mora sodišče v sodbi natančno in podrobno označiti premoženje, ki naj se zapleni, ne zadošča pa naznačiti samo velikost deleža (polovico, tretjino i.t.d.) ali samo vrednost brez označitve predmetov.
8. člen
S pravnomočno sodbo, s katero je izrečena zaplemba dobi država lastninsko pravico na zaplenjenemu premoženju, kakor tudi ostale premoženjske pravice, ki so obsežene z zaplembo.
9. člen
Nična so vsa pravna opravila osebe, obsojene na zaplembo premoženja, storjena med postopkom o dejanjih in primerih, za katere zakon določa zaplembo, če bi se z njimi zaplemba preprečila ali otežkočila. Prav tako so nična tudi pravna opravila take osebe, ki so bila izvršena pred uvedbo tega postopka v nameri, da se zaplemba prepreči ali otežkoči. Taka namera se domneva, če se ne dokaže nasprotno.