Pravilnik o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in...

3973. Pravilnik o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah

Na podlagi 79. člena in 111. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 59 /99 in 110/02 in 115/02 – ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K
o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa način in pogoje za izvajanje rudarskih merjenj, izdelavo rudarskih načrtov in kart, njihovo merilo, izbiro sistema koordinat ter vodenje merske in druge dokumentacije, ki se uporablja pri izdelavi tehnične dokumentacije.

2. člen

(merska oprema)

Za izvajanje meritev se mora uporabljati atestirana in kalibrirana merska oprema.

Pred začetkom vsakega merjenja je potrebno preizkusiti brezhibnost merske opreme.

3. člen

(odgovornost za merjenje, vodenje merske dokumentacije, izdelavo rudarskih načrtov in kart)

Gospodarska družba oziroma izvajalec storitev in nalog iz 1. člena tega pravilnika odgovarja za prevzete naloge in določi odgovorne osebe za posamezne naloge.

Naloge s področja rudarskega merjenja, vodenja merske dokumentacije in izdelave rudarskih kart in načrtov lahko opravljajo samo osebe s strokovnim izpitom za tehnično vodenje rudarskih del.

4. člen

(merska dokumentacija)

O opravljenih meritvah se mora voditi merska dokumentacija.

II. RUDARSKO MERJENJE

5. člen

(naloge rudarskega merjenja)

V rudarsko merjenje sodi:

1.

prostorska izmera rudnikov z jamskim in površinskim izkoriščanjem, drugih podzemnih prostorov, naftnih in plinskih polj ter geotehnoloških raziskav,

2.

rudarska kartografija,

3.

rudarska škoda z merskim nadzorom vplivov izkoriščanja mineralnih surovin in izgradnje podzemnih prostorov na okolico,

4.

zakoličevanje in izmera raziskovalnih in pridobivalnih prostorov ter drugih posebnih prostorov v zvezi z njihovim dokumentiranjem,

5.

izdelava numeričnih in grafičnih podlag za rudarsko projektiranje,

6.

merske aktivnosti pri prostorski orientaciji v rudarstvu in izgradnji podzemnih prostorov.

1. Prostorska izmera

6. člen

(merska oprema)

Prostorska izmera se opravi z izvajanjem terenskih meritev.

Opremo za izvajanje terenskih meritev sestavljajo:

-

teodoliti,

-

elektromagnetni razdaljemeri,

-

nivelirji s pripadajočimi nivelmanskimi letvami,

-

drugi merski instrumenti in oprema.

7. člen

(metode in postopki)

Pri osnovnih merskih nalogah prostorske izmere se uporabljajo naslednje metode in postopki:

a)

pri merjenju horizontalnih kotov:

-

girusna metoda,

-

metoda zapiranja horizonta,

-

metoda merjenja kotov v vseh kombinacijah,

b)

pri merjenju vertikalnih kotov:

-

enostavna metoda v dveh krožnih legah,

-

metoda s tremi nitmi,

c)

pri merjenju dolžin:

-

merjenje z merskim trakom,

-

geometrično-optično merjenje,

-

merjenje z elektromagnetnim razdaljemerom,

d)

pri merjenju višinskih razlik:

-

geometrični nivelman iz sredine,

-

trigonometrični nivelman z obojestransko merjenimi vertikalnimi koti,

-

neposredno merjenje globin,

e)

pri merjenju giroskopskega azimuta:

-

amplitudna, časovna ali kombinirana metoda,

-

avtomatizirani merski postopek,

f)

pri grezenju:

-

mehansko projiciranje z nihanjem in fiksiranjem grezila,

-

optično projiciranje.

8. člen

(merske točke)

Vsa merjenja je treba izvršiti med trajno vgrajenimi in označenimi merskimi točkami.

Merske točke na površini morajo biti trajno vgrajene, označene, zavarovane pred poškodbami in uničenjem.

Merske točke v jami so praviloma izdelane iz materialov, ki so odporni proti agresivni jamski atmosferi, in so trajno vgrajene v stropu ali bokih jamskih objektov.

Merske točke morajo biti prikazane na topografski oziroma osnovni jamski karti in označene s topografskimi skicami v terenskih zapisnikih.

9. člen

(numerična merska dokumentacija)

O opravljenih meritvah, obdelavah in izračunih se mora voditi numerična merska dokumentacija, kot je določeno s splošnim aktom podjetja.

Numerično mersko dokumentacijo tvorijo merski podatki, izračuni, ocene natančnosti, merski projekti, merski elaborati in računalniške datoteke.

Numerična merska dokumentacija se trajno hrani.

10. člen

(merske mreže)

Merske mreže morajo biti ovrednotene v trajnem rudniškem koordinatnem sistemu, ki mora biti sestavni del državnega koordinatnega sistema oziroma orientiran v državnem tlorisnem in višinskem koordinatnem sistemu, skladno z določbami tega pravilnika.

Prostorsko izmero rudniškega območja, ki obsega pridobivalni prostor in tehnološko komunikacijski prostor, tvorijo:

1.

površinske rudniške merske mreže,

2.

orientacijske merske mreže,

3.

jamske merske mreže,

4.

opazovalne merske mreže.

Nosilec rudarske pravice za podzemno pridobivanje mineralnih surovin mora v celoti upoštevati to razdelitev v praksi in pri vodenju numeričnega merskega arhiva, praviloma pa ta razdelitev velja tudi za površinske kope, izkoriščanje nafte in zemeljskega plina, termalnih in mineralnih voda ter pri izgradnji vseh podzemnih prostorov z rudarsko tehnologijo, ne glede na namen.

1.1. Površinske rudniške merske mreže

11. člen

(površinske rudniške mreže)

Površinske rudniške merske mreže so:

1.

osnovna rudniška prostorska mreža, ki jo praviloma sestavljata rudniška tlorisna mreža in rudniška višinska mreža,

2.

analitična rudniška merska mreža,

3.

operativna rudniška merska mreža,

4.

specialna merska mreža.

1.1.1. Osnovna rudniška prostorska mreža

12. člen

(osnovna rudniška prostorska mreža)

Osnovna rudniška prostorska mreža je geometrična osnova rudniškega prostora.

Osnovno rudniško prostorsko mrežo sestavljajo rudniške merske točke in reperji ter trigonometrične točke in reperji državne izmere. Vse točke in reperji morajo biti s standardno mersko tehnologijo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika povezani v celoto.

Izhodiščne točke in reperji na stabilnem terenu, kjer ni pričakovati vplivov rudarskih odkopnih del, morajo tako po številu kot po razporeditvi vedno omogočati mersko rekonstrukcijo prvotne izmere in z njo določenega koordinatnega sistema.

Osnovna rudniška prostorska mreža mora biti izravnana po metodi najmanjših kvadratov kot enotna mreža.

Osnovna rudniška prostorska mreža se strokovno obdela v merskem elaboratu, ki mora vsebovati topografije vseh točk in reperjev, skice planiranih in izvršenih meritev, originalne terenske zapisnike, izračune in rezultate izravnav z oceno natančnosti določitve točk in reperjev.

Stabilnost točk in reperjev osnovne rudniške prostorske mreže se mora občasno, najmanj pa vsakih pet let, mersko preverjati.

13. člen

(rudniški koordinatni sistem)

Rudniški koordinatni sistem je definiran z izravnanimi koordinatami točk osnovne rudniške prostorske mreže.

Rudniški koordinatni sistem je praviloma identičen z državnim tlorisnim koordinatnim sistemom in državnim višinskim sistemom. Osnovna rudniška prostorska mreža je praviloma natančnejša od obstoječe državne izmere, zato se mora orientacija osnovne rudniške prostorske mreže v državni tlorisni koordinatni sistem izvršiti na način, ki ohranja njeno notranjo natančnost.

Rudniški koordinatni sistem mora biti prikazan v obliki elaborata. V njem morajo biti podani transformacijski parametri, ki povezujejo rudniški koordinatni sistem z državnim.

14. člen

(natančnost koordinat rudniške prostorske mreže)

Za dosego čim večje natančnosti izmere osnovne rudniške prostorske mreže je treba izbrati najprimernejšo mersko opremo in merski postopek iz 6. in 7. člena tega pravilnika.

Notranja natančnost določitve koordinat iz prostorske izravnave mora biti v mejah:

&fbco;binary entityId="dfe2b29c-ca26-47b5-b524-c9a8fa8d82c9" type="gif"&fbcc;

15. člen

(natančnost koordinat ostalih prostorskih mrež)

Merska oprema in merski postopek iz prejšnjega člena se uporabita tudi v osnovnih prostorskih mrežah pri:

-

površinskem izkoriščanju mineralnih surovin,

-

raziskovanju mineralnih surovin,

-

izkoriščanju nafte in zemeljskega plina, mineralnih in termalnih voda,

-

geotehnoloških raziskavah in izgradnji podzemnih prostorov.

V ostalih primerih so dopustne dvakrat večje vrednosti srednjih pogreškov iz prejšnjega člena.

V primerih, da so osnovne prostorske mreže iz prvega odstavka tega člena v bližini naselij ali posameznih objektov, v celoti veljajo srednji pogreški iz prejšnjega člena.

Osnovne prostorske mreže se dokumentirajo v merskem elaboratu s poudarkom na načinu in doseženi natančnosti orientacije v državnem tlorisnem in višinskem koordinatnem sistemu.

1.1.2. Analitična rudniška merska mreža

16. člen

(analitična rudniška merska mreža)

Z analitičnimi rudniškimi merskimi mrežami se poveča gostota osnovne rudniške prostorske mreže.

Prostorske koordinate točk analitične mreže se določajo posebej za vsako točko ali hkrati za skupino točk, lahko tudi ločeno za tlorisne in višinske koordinate.

Uporabijo se naslednji merski in računski postopki:

-

prostorska ali tlorisna urezovalna triangulacija,

-

prostorska ali tlorisna poligonometrija,

-

geometrično ali trigonometrično višinomerstvo.

Vsaka nova točka mora biti določena z nadštevilnimi meritvami in izravnana.

O izmeri analitične mreže se izdela merski elaborat skladno z določbami petega odstavka 12. člena tega pravilnika.

17. člen

(natančnost koordinat analitične rudniške mreže)

V analitični rudniški merski mreži se za natančnost srednjih pogreškov koordinat uporabijo določbe drugega odstavka 14. člena tega pravilnika. Pri tem so orientacijske točke osnovne rudniške prostorske mreže privzete kot točne, brez pogreškov.

18. člen

(ostale analitične merske mreže)

Določbe 16. in 17. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za analitične merske mreže pri:

-

površinskem izkoriščanju mineralnih surovin,

-

raziskovanju mineralnih surovin,

-

izkoriščanju nafte in zemeljskega plina, mineralnih in termalnih voda,

-

geotehnoloških raziskavah in izgradnji podzemnih prostorov.

Izjemoma se lahko, zaradi specifičnih potreb, poveča dovoljene srednje pogreške do dvakratnih vrednosti, kar se mora utemeljiti v elaboratu.

1.1.3. Operativna rudniška merska mreža

19. člen

(operativne rudniške merske mreže)

Operativne rudniške merske mreže zajemajo prostorsko izmero lokalnega in časovno omejenega pomena.

Zanje praviloma veljajo enake določbe kot za analitične merske mreže, mogoča pa so odstopanja in prilagoditve konkretnim potrebam in zahtevam, ki se utemeljijo v elaboratu.

1.1.4. Specialna merska mreža

20. člen

(specialne merske mreže)

Specialne merske mreže zajemajo praviloma specialne meritve pri jamskih prebojih, meritve pri geotehnoloških raziskavah, izmero velikih podzemnih prostorov, inženirske meritve pri posameznih snemanjih in zakoličbah.

1. 2. Orientacijske merske mreže

21. člen

(orientacijske merske mreže)