Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

5355. Program priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Slovenija je ena izmed redkih držav z jedrskim programom, ki za nobeno vrsto radioaktivnih odpadkov nima urejenega končnega shranjevanja. Varen in v svetu najbolj uveljavljen način trajnega shranjevanja radioaktivnih odpadkov je odlaganje v primerna odlagališča. Za učinkovito, trajno ter okoljsko in etično odgovorno rešitev vprašanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: NSRAO) mora Slovenija zagotoviti njihovo varno in dokončno odložitev v ustrezen objekt ob upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil ter ob doseženi družbeni sprejemljivosti.

Skupna količina NSRAO v skladišču NEK, Centralnem skladišču NSRAO v Brinju in pri začasnih skladiščih malih proizvajalcev je bila ob koncu leta 2003 okrog 2320 m3. Celotna količina NSRAO, ki bo nastala v Sloveniji do konca obratovanja in razgradnje obstoječih jedrskih objektov, ocenjena v okviru priprave programa razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, znaša 17.650 m3. Trajno rešitev za te odpadke je treba zagotoviti skladno z določili meddržavne pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03). Po oceni bo le 1,5% vseh NSRAO dolgoživih, vsi ostali bodo kratkoživi, zato je razumljiva odločitev, da bo načrtovano odlagališče NSRAO namenjeno le kratkoživim odpadkom. Dolgoživi NSRAO, ki imajo razpolovno dobo, daljšo od 30 let, bodo odloženi skupaj z izrabljenim gorivom kasneje, ko bo sprejeta trajna rešitev za odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov.

Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 350-07-174/2004 z dne 5. 7. 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom Predlog za začetek postopka za izdelavo lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO, ki ga je pripravil ARAO št. projekta T 2134-1/1/04, junija 2004.

Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljena, ker je:

-

potrebno zagotoviti ravnanje z radioaktivnimi odpadki skladno s Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, katere podpisnica je Slovenija (Uradni list RS, št. 3/99),

-

skladno z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV),

-

treba zagotoviti, da je lokacija odlagališča NSRAO odobrena najkasneje do leta 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratovanje najkasneje do leta 2013,

-

obveznost zagotovitve trajnega odlaganja NSRAO na območju Slovenije, opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

-

prostorska ureditev jedrskih objektov, opredeljena kot prostorska ureditev državnega pomena v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03),

-

odlagališče NSRAO definirano kot jedrski objekt v ZVISJV,

-

ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje obvezna državna gospodarska javna služba, določena v 148. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in v 95. členu ZVISJV,

-

definirano, da naloge javnega gospodarskega zavoda za radioaktivne odpadke opravlja ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana, v 140. členu ZVISJV.

V skladu s 5. členom Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 134/03) se začne s plačevanjem nadomestila za omejeno rabo prostora v prvem letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev jedrskega objekta v prostor, in sicer lokalnim skupnostim, kjer se skladno s programom priprave lokacijskega načrta izvajajo podrobne invazivne terenske raziskave.

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, ki se nanašajo na izgradnjo odlagališča NSRAO.

V pobudi sta obrazloženi dve možnosti izvedbe odlagališča NSRAO, površinsko in podzemno odlagališče. Bistvena razlika med površinskim in podzemnim odlagališčem je v obliki in legi odlagalnih enot.

-

Pri podzemnem odlagališču so odlagalne enote večinoma odlagalni rovi zgrajeni pod zemljo, kar narekuje upoštevanje dodatnih tehničnih zahtev, ki omogočajo izvedbo takšnega odlagališča.

-

Pri površinskem odlagališču so betonske odlagalne celice povečini vkopane v teren, kar zahteva načrtovanje dodatnih inženirskih pregrad odlagališča.

Odločitev za površinsko ali podzemno izvedbo odlagališča NSRAO ni pogojena z varnostjo, ker morajo biti v obeh primerih izpolnjene predpisane varnostne zahteve, temveč je odvisna od lastnosti lokacije, ekonomskih kriterijev, okoljskih stroškov in lokalne družbene sprejemljivosti ene ali druge vrste odlagališča.

Odlagališče za NSRAO je treba zagotoviti na območju Republike Slovenije.

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

-

primerjalne študije variant, na podlagi katere bodo vrednotene potencialne lokacije za izvedbo odlagališča,

-

strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave in

-

predloga državnega lokacijskega načrta,

ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora), Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo št. 354-19-43/2004, z dne 19. 11. 2004 ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo, v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).

MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARAO).

ARAO zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.

Investitor ureditve, ki bodo načrtovane v državnem lokacijskem načrtu, je ARAO.

Izdelovalec državnega lokacijskega načrta, ki ga ARAO izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. ARAO mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave predloga državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Ljubljana

2.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Ljubljana

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Ljubljana

4.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana

5.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo, Ljubljana

6.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Ljubljana

7.

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Ljubljana

8.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za okolje, Ljubljana

9.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za energijo, Ljubljana

10.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – Sektor za varstvo okolja, Ljubljana

11.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – Sektor za upravljanje z vodami, Ljubljana

12.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – Sektor za ohranjanje narave, Ljubljana

13.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za jedrsko varnost, Ljubljana

14.

Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, Ljubljana

15.

Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice, Ljubljana