Sklep o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije

2233. Sklep o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije

Na podlagi prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) ter za izvrševanje 9. in 11. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21; v nadaljnjem besedilu: ZBan-3), v povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU) s spremembami in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2015/61/EU) s spremembami, izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije

(vsebina in področje uporabe)

Ta sklep podrobneje določa nekatere opcije in diskrecijske pravice iz prava Unije, ki jih izvaja Banka Slovenije kot pristojni organ, odgovoren za izvajanje nadzora nad bankami in hranilnicami (v nadaljnjem besedilu: banke).

Sklep se uporablja v zvezi z bankami, za nadzor nad katerimi je v skladu s členom 6(4) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 11.2013, str. 63), ter delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (UL L št. 141 z dne 14. 5. 2014, str. 1) pristojna Banka Slovenije.

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(opredelitev pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-3, Uredbe 575/2013/EU, Delegirane uredbe 2015/61/EU in drugih predpisov, izdanih na njihovi podlagi.

Kapital

(člen 89(3) Uredbe 575/2013/EU: uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja)

Brez poseganja v člen 90 Uredbe 575/2013/EU banke pri izračunu kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 Uredbe 575/2013/EU uporabijo utež tveganja 1 250 % za višjega izmed naslednjih zneskov:

znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(1) Uredbe 575/2013/EU, ki presega 15 % sprejemljivega kapitala banke, in

skupen znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(2) Uredbe 575/2013/EU, ki presega 60 % sprejemljivega kapitala banke.

Kapitalske zahteve

(člen 178(2)(d) Uredbe 575/2013/EU: prag za oceno pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi za namen opredelitve neplačila)

Banke za namen člena 178(2)(d) Uredbe 575/2013/EU pri ocenjevanju pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi upoštevajo prag, sestavljen iz dveh sestavin:

absolutna sestavina je vsota vseh zneskov, že zapadlih v plačilo, ki jih dolžnik dolguje banki, nadrejeni osebi te banke ali kateri od njenih podrejenih družb (v nadaljnjem besedilu: kreditna obveznost v zamudi), ki znaša:

za izpostavljenosti na drobno 100 EUR;

za izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, 500 EUR, in

relativna sestavina je enaka deležu, ki ga znesek kreditne obveznosti v zamudi predstavlja v skupnem znesku vseh bilančnih izpostavljenosti banke, njene nadrejene osebe ali katere koli od njenih podrejenih družb do tega dolžnika, z izjemo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki znaša 1 %.

Za banke, ki za izpostavljenosti na drobno uporabljajo opredelitev neplačila iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 178(1) Uredbe 575/2013/EU na ravni posameznega posla, se prag iz prvega odstavka tega člena uporablja na ravni posameznega posla banke, njene nadrejene osebe ali katere od njenih podrejenih družb do dolžnika.

Šteje se, da neplačilo nastopi, kadar sta omejitev, izražena kot absolutna sestavina praga, in tudi omejitev, izražena kot relativna sestavina praga, prekoračeni več kot 90 zaporednih dni.