MSRP 2 – MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA...

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 2
Plačilo na podlagi delnic

CILJ

1

Cilj tega MSRP je določiti računovodsko poročanje podjetja v primeru plačilnih transakcij na podlagi delnic. Ta standard od podjetja zahteva predvsem, da v poslovnem izidu in finančnem položaju prikaže učinke plačilnih transakcij na podlagi delnic, vključno z odhodki, povezanimi s transakcijami, pri katerih so zaposlenim podeljene delniške opcije.

PODROČJE UPORABE

2

Podjetje uporablja ta MSRP pri računovodenju vseh plačilnih transakcij na podlagi delnic ne glede na to, ali lahko posebej opredeli del ali vse prejeto blago ali storitve, kar vključuje:

(a)

z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic;

(b)

z denarjem poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic in

(c)

transakcije, s katerimi podjetje pridobi blago ali prejme storitve na podlagi dogovora, ki zagotavlja podjetju ali dobavitelju tega blaga ali storitve možnost, da podjetje poravna transakcijo z denarjem (ali drugimi sredstvi) ali z izdajo kapitalskih instrumentov,

razen, kot je pojasnjeno v 3.A–6. členu. Če ni izrecno razpoznavnega blaga ali storitev, lahko na dejstvo, da so bili (ali bodo) blago ali storitve prejeti, kažejo druge okoliščine, zato se v takem primeru uporablja ta MSRP.

3

[črtano]

3A

Plačilno transakcijo na podlagi delnic lahko poravna drugo podjetje v skupini (ali delničar katerega koli podjetja v skupini) v imenu podjetja, ki pridobi blago ali prejme storitve. 2. člen se uporablja tudi za podjetje, ki:

(a)

pridobi blago ali prejme storitve, kadar ima drugo podjetje v isti skupini (ali delničar katerega koli podjetja v skupini) obvezo poravnave plačilne transakcije na podlagi delnic, ali

(b)

ima obvezo poravnave plačilne transakcije na podlagi delnic, kadar drugo podjetje v isti skupini pridobi blago ali prejme storitve,

razen če gre pri transakciji za očitno drug namen, kot je plačilo dobavljenega blaga ali storitev podjetju, ki jih prejme.

4

Za namen tega MSRP se transakcija z zaposlenim (ali drugo osebo) kot imetnikom kapitalskih instrumentov podjetja ne šteje za plačilno transakcijo na podlagi delnic. Na primer, če podjetje podeli vsem imetnikom kapitalskih instrumentov določenega razreda pravico, da lahko pridobijo dodatne kapitalske instrumente podjetja po ceni, ki je nižja od poštene vrednosti teh kapitalskih instrumentov, in zaposleni dobi to pravico, ker je imetnik kapitalskih instrumentov tega konkretnega razreda, potem za podelitev oziroma uveljavitev te pravice ne veljajo zahteve tega MSRP.

5

Kot je navedeno v 2. členu, se ta MSRP uporablja za plačilne transakcije na podlagi delnic, pri katerih podjetje pridobi blago ali prejme storitve. Blago vključuje zaloge, potrošno blago, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in druga nefinančna sredstva. Vendar podjetje tega MSRP ne uporablja za transakcije, v katerih pridobi blago kot del čistih sredstev, pridobljenih v poslovni združitvi, kot je opredeljena v MSRP 3 Poslovne združitve (kot je bil spremenjen leta 2008), v združitvi podjetij ali poslovnih subjektov pod skupnim obvladovanjem, kot je opisana v B1.–B4. členu MSRP 3, ali kot prispevek poslovnega subjekta pri oblikovanju skupnega podviga, kot je opredeljen v MSRP 11 Skupni aranžmaji. Kapitalski instrumenti, izdani pri poslovni združitvi v zameno za obvladovanje prevzetega podjetja, zato ne spadajo v področje uporabe tega MSRP. Vendar pa kapitalski instrumenti, podeljeni zaposlenim prevzetega podjetja, ki delujejo kot zaposleni (tj. v zameno za neprekinjeno službovanje), spadajo v področje uporabe tega MSRP. Podobno se tudi preklic, zamenjava ali druga sprememba dogovorov za plačilo na podlagi delnic zaradi poslovne združitve ali drugega prestrukturiranja lastniškega kapitala računovodsko obravnava v skladu s tem MSRP. MSRP 3 zagotavlja napotke za določanje, ali so kapitalski instrumenti, izdani v poslovni združitvi, del nadomestila, prenesenega v zamenjavo za obvladovanje prevzetega podjetja (in zato spadajo v področje uporabe MSRP 3), ali so namenjeni v zameno za neprekinjeno službovanje, kar je treba pripoznati v obdobju po združitvi (in zato spadajo v področje uporabe tega MSRP).

6

Ta MSRP se ne uporablja za plačilne transakcije na podlagi delnic, pri katerih podjetje pridobi blago ali prejme storitve v skladu s pogodbo, ki spada v področje uporabe 8.–10. člena MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (kot je bil popravljen leta 2003) (³³) ali 2.4.–2.7. člena MSRP 9 Finančni instrumenti.

6A

V tem MSRP se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Zato podjetje pri uporabi MSRP 2 meri pošteno vrednost v skladu s tem MSRP in ne v skladu z MSRP 13.

PRIPOZNAVANJE

7

Podjetje pripozna blago ali storitev, pridobljeno ali prejeto v plačilni transakciji na podlagi delnic, ko je to blago pridobljeno oziroma storitev prejeta. Podjetje pripozna ustrezno povečanje lastniškega kapitala, če so bili blago oziroma storitve prejeti v z lastniškim kapitalom poravnani plačilni transakciji na podlagi delnic, ali obveznost, če so bili blago oziroma storitve pridobljeni v z denarjem poravnani plačilni transakciji na podlagi delnic.

8

Kadar blago ali storitev, ki se pridobi oziroma prejme v plačilni transakciji na podlagi delnic, ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje kot sredstvo, se pripozna kot odhodek.

9

Odhodek ponavadi izhaja iz porabe blaga ali storitev. Na primer, storitve so ponavadi takoj porabljene, kar pomeni, da je odhodek pripoznan, ko nasprotna stranka opravi storitev. Blago se lahko porablja več časa ali, v primeru zalog, se proda čez čas; v tem primeru je odhodek pripoznan, ko je blago porabljeno oziroma prodano. Včasih pa je vendarle potrebno pripoznati odhodek, preden se blago ali storitev porabi oziroma proda, ker ne ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje kot sredstvo. Na primer, podjetje lahko pridobi blago v okviru raziskovalne faze projekta, namenjenega razvoju novega proizvoda. Čeprav to blago ni porabljeno, morda ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje kot sredstvo v skladu z MSRP, ki se uporablja.

Z LASTNIŠKIM KAPITALOM PORAVNANE PLAČILNE TRANSAKCIJE NA PODLAGI DELNIC

Pregled

10

Za z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic podjetje prejeto blago ali storitve in ustrezno povečanje lastniškega kapitala izmeri neposredno, po pošteni vrednosti prejetega blaga ali storitev, razen če se poštena vrednost ne more zanesljivo oceniti. Če podjetje ne more zanesljivo oceniti poštene vrednosti prejetega blaga oziroma storitev, njihovo vrednost in ustrezno povečanje lastniškega kapitala izmeri posredno glede na (³⁴) pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov.

11

Za izpolnitev zahtev iz 10. člena za transakcije z zaposlenimi in drugimi, ki opravljajo podobne storitve (³⁵), podjetje izmeri pošteno vrednost prejetih storitev glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov, ker, kot je razloženo v 12. členu, ponavadi ni mogoče zanesljivo oceniti poštene vrednosti prejetih storitev. Poštena vrednost teh kapitalskih instrumentov se izmeri na datum podelitve.

12

Ponavadi so delnice, delniške opcije ali drugi kapitalski instrumenti podeljeni zaposlenim kot del prejemkov poleg denarnih prejemkov in drugih zaslužkov zaposlenih. Prejetih storitev običajno ni mogoče neposredno izmeriti za določene sestavine prejemkov zaposlenega. Možno je tudi, da se poštena vrednost celotnih prejemkov zaposlenega ne more izmeriti neodvisno, ne da bi se neposredno izmerila poštena vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov. Poleg tega se delnice ali delniške opcije včasih namesto kot del osnovnih prejemkov podelijo kot del nagrade, na primer za spodbujanje zaposlenih, da ostanejo v podjetju, ali nagrajevanje njihovih prizadevanj za izboljšanje uspešnosti podjetja. S tem, ko podjetje podeli delnice ali delniške opcije kot dodatek k drugim prejemkom, plačuje dodatne prejemke za pridobitev dodatnih koristi. Pošteno vrednost teh dodatnih koristi je težko oceniti. Ker se poštena vrednost prejetih storitev težko izmeri neposredno, podjetje izmeri pošteno vrednost prejetih storitev zaposlenega glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov.

13

Za izpolnitev zahtev iz 10. člena za transakcije z osebami, ki niso zaposleni, obstaja ovrgljiva predpostavka, da je mogoče pošteno vrednost prejetega blaga oziroma storitev zanesljivo oceniti. Poštena vrednost se izmeri na datum, ko podjetje pridobi blago oziroma ko nasprotna stranka opravi storitev. V redkih primerih, če podjetje ovrže to domnevo, ker ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti prejetega blaga ali storitev, podjetje prejeto blago ali storitve in ustrezno povečanje lastniškega kapitala izmeri posredno glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov, izmerjeno na datum, ko podjetje pridobi blago oziroma ko nasprotna stranka opravi storitev.

13A

Če je videti, da je (morebitno) razpoznavno nadomestilo, ki ga je prejelo podjetje, nižje od poštene vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov ali nastale obveznosti, ta okoliščina običajno kaže, da je (ali bo) podjetje prejelo drugo nadomestilo (tj. nerazpoznavno blago ali storitve). Podjetje meri prejeto razpoznavno blago ali storitve v skladu s tem MSRP. Podjetje meri nerazpoznavno blago ali storitve, ki so bili (ali bodo) prejeti, kot razliko med pošteno vrednostjo plačila na podlagi delnic in pošteno vrednostjo katerega koli razpoznavnega blaga ali storitev, ki so bili (ali bodo) prejeti. Podjetje izmeri prejeto nerazpoznavno blago ali storitve na datum podelitve. Za z denarjem poravnane transakcije pa se obveznost ponovno izmeri na koncu vsakega obdobja poročanja, dokler ni poravnana v skladu s 30.–33. členom.

Transakcije, pri katerih so prejete storitve

14

Če se podeljeni kapitalski instrumenti dokončno podelijo takoj, potem se od nasprotne stranke ne zahteva, da zaključi določeno obdobje službovanja, preden postane brezpogojno upravičena do teh kapitalskih instrumentov. V primeru pomanjkanja dokazov o nasprotnem podjetje predpostavi, da so bile storitve, ki jih je opravila nasprotna stranka kot nadomestilo za kapitalske instrumente, prejete. V takšnem primeru podjetje na datum podelitve pripozna prejete storitve v celoti z ustreznim povečanjem lastniškega kapitala.

15

Če se podeljeni kapitalski instrumenti ne podelijo dokončno, dokler nasprotna stranka ne zaključi določenega obdobja službovanja, podjetje predpostavi, da bodo storitve, ki jih namerava opraviti nasprotna stranka kot nadomestilo za te kapitalske instrumente, prejete v prihodnosti, in sicer v obdobju do dokončne podelitve. Podjetje računovodsko evidentira te storitve, ko jih nasprotna stranka opravlja v obdobju do dokončne podelitve, z ustreznim povečanjem lastniškega kapitala. Na primer:

(a)

če so zaposlenemu podeljene delniške opcije pod pogojem, da opravi triletno službovanje, podjetje predpostavi, da bodo storitve, ki jih bo opravil zaposleni kot nadomestilo za delniške opcije, prejete v prihodnosti, in sicer v obdobju do dokončne podelitve treh let;

(b)

če so zaposlenemu podeljene delniške opcije pod pogojem, da izpolni pogoj uspešnosti in ostane zaposlen v podjetju, dokler ta pogoj uspešnosti ni izpolnjen, in je dolžina obdobja do dokončne podelitve odvisna od tega, kdaj bo ta pogoj uspešnosti izpolnjen, podjetje predpostavi, da bodo storitve, ki jih bo opravil zaposleni kot nadomestilo za delniške opcije, prejete v prihodnosti, v pričakovanem obdobju do dokončne podelitve. Podjetje oceni dolžino pričakovanega obdobja do dokončne podelitve na datum podelitve, in sicer na podlagi najverjetnejšega izida pogoja uspešnosti. Če je pogoj uspešnosti od trga odvisen pogoj, je ocena dolžine pričakovanega obdobja do dokončne podelitve skladna s predpostavkami, ki so bile uporabljene pri oceni poštene vrednosti podeljenih opcij, in se pozneje ne popravi. Če pogoj uspešnosti ni od trga odvisen pogoj, podjetje po potrebi popravi svojo oceno dolžine obdobja do dokončne podelitve, če poznejše informacije kažejo, da se dolžina obdobja do dokončne podelitve razlikuje od prejšnjih ocen.

Transakcije, merjene glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov

Določitev poštene vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov

16

Pri transakcijah, ki se merijo glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov, podjetje izmeri pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov na datum merjenja, in sicer na podlagi tržnih cen, če so te na razpolago. Pri tem se upoštevajo določbe in pogoji, na podlagi katerih so bili kapitalski instrumenti podeljeni (ob upoštevanju zahtev iz 19.–22. člena).

17

Če tržne cene niso na razpolago, podjetje oceni pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov s tehniko ocenjevanja vrednosti, s katero oceni, kakšna bi bila cena teh kapitalskih instrumentov na datum merjenja v transakciji pod običajnimi tržnimi pogoji med dobro obveščenima in voljnima strankama. Tehnika ocenjevanja vrednosti je skladna s splošno sprejetimi metodologijami ocenjevanja vrednosti za določanje cen finančnih instrumentov in vključuje vse dejavnike in predpostavke, ki bi jih dobro obveščeni in voljni udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene (ob upoštevanju zahtev iz 19.–22. člena).

18

Dodatek B vsebuje nadaljnje napotke glede merjenja poštene vrednosti delnic in delniških opcij, pri čemer je osredotočen na konkretne določbe in pogoje, ki so pogosto značilni za delnice in delniške opcije, podeljene zaposlenim.

Obravnava pogojev za dokončno podelitev

19

Podelitev kapitalskih instrumentov je lahko pogojena z izpolnitvijo določenih pogojev za dokončno podelitev. Na primer, pogoj za podelitev delnic ali delniških opcij zaposlenemu je ponavadi, da ostane zaposleni določen čas zaposlen v podjetju. Določijo se lahko pogoji uspešnosti, ki morajo biti izpolnjeni, kot na primer doseganje določene rasti dobička ali določen dvig cene delnice podjetja. Pogoji za dokončno podelitev, razen od trga odvisnih pogojev, se ne upoštevajo pri ocenjevanju poštene vrednosti delnic ali delniških opcij na datum merjenja. Namesto tega se pogoji za dokončno podelitev, razen od trga odvisnih pogojev, upoštevajo tako, da se prilagodi število kapitalskih instrumentov, ki so vključeni v merjenje zneska transakcije, tako da je na koncu pripoznani znesek za blago oziroma storitve, prejete kot nadomestilo za podeljene kapitalske instrumente, določen na podlagi števila kapitalskih instrumentov, ki so na koncu dokončno podeljeni. Zato se, gledano kumulativno, ne pripozna noben znesek za prejeto blago ali storitve, če podeljeni kapitalski instrumenti niso dokončno podeljeni, ker niso bili izpolnjeni pogoji za dokončno podelitev, razen od trga odvisnega pogoja, na primer, ker nasprotna stranka ni zaključila določenega obdobja službovanja ali ker ni bil izpolnjen pogoj uspešnosti, ob upoštevanju zahtev iz 21. člena.

20

Za uveljavitev zahtev iz 19. člena podjetje pripozna znesek za blago ali storitve, prejete v obdobju do dokončne podelitve, na podlagi najboljše razpoložljive ocene glede števila kapitalskih instrumentov, za katere se pričakuje, da bodo dokončno podeljeni, in po potrebi popravi to oceno, če poznejše informacije kažejo, da se število kapitalskih instrumentov, za katere se pričakuje, da bodo dokončno podeljeni, razlikuje od prejšnjih ocen. Na datum dokončne podelitve podjetje popravi oceno števila kapitalskih instrumentov tako, da je enaka številu dokončno podeljenih kapitalskih instrumentov, ob upoštevanju zahtev iz 21. člena.

21

Pri ocenjevanju poštene vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov se upoštevajo od trga odvisni pogoji, kot je na primer ciljna cena delnice, s katerimi je pogojena dokončna podelitev (ali izvršljivost). Zato podjetje pri podelitvi kapitalskih instrumentov z od trga odvisnimi pogoji pripozna blago ali storitve, prejete od nasprotne stranke, ki izpolnjuje vse ostale pogoje za dokončno podelitev (npr. storitve, prejete od zaposlenega, ki ostane v službi za določeno obdobje), ne glede na to, ali so od trga odvisni pogoji izpolnjeni ali ne.

Obravnava pogojev za dokončno podelitev, ki niso pogoji glede službovanja ali pogoji uspešnosti

21A

Podobno podjetje pri ocenjevanju poštene vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov upošteva vse pogoje za dokončno podelitev, ki niso pogoji glede službovanja ali pogoji uspešnosti. Zato podjetje pri podelitvi kapitalskih instrumentov s pogoji za dokončno podelitev, ki niso pogoji glede službovanja ali pogoji uspešnosti, pripozna blago ali storitve, prejete od nasprotne stranke, ki izpolnjuje vse pogoje za dokončno podelitev, ki niso od trga odvisni pogoji (npr. storitve, prejete od zaposlenega, ki ostane v službi za določeno obdobje), ne glede na to, ali so ti pogoji za dokončno podelitev, ki niso pogoji glede službovanja ali pogoji uspešnosti, izpolnjeni ali ne.

Obravnava elementa dodatne podelitve

22

Za opcije z elementom dodatne podelitve se element dodatne podelitve ne upošteva pri ocenjevanju poštene vrednosti podeljenih opcij na datum merjenja. Namesto tega se dodatna podeljena opcija računovodsko obravnava kot podelitev nove opcije, če in ko je pozneje podeljena.

Po datumu dokončne podelitve

23

Potem, ko podjetje pripozna prejeto blago ali storitve v skladu z 10.–22. členom in ustrezno povečanje lastniškega kapitala, po datumu dokončne podelitve ne opravlja več naknadnih prilagoditev celotnega lastniškega kapitala. Na primer, podjetje naknadno ne razveljavi zneska, pripoznanega za storitve, prejete od zaposlenega, če se dokončno podeljeni kapitalski instrumenti pozneje odvzamejo ali, v primeru delniških opcij, če opcije niso izvršene. Vendar pa ta zahteva ne preprečuje podjetju, da pripozna prenos znotraj lastniškega kapitala, tj. prenos z ene sestavine lastniškega kapitala na drugo.

Če poštene vrednosti kapitalskih instrumentov ni mogoče zanesljivo oceniti

24

Zahteve iz 16.–23. člena se uporabijo, ko se od podjetja zahteva, da izmeri plačilno transakcijo na podlagi delnic glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov. V redkih primerih se lahko zgodi, da podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov na datum merjenja v skladu z zahtevami iz 16.–22. člena. Samo v teh redkih primerih lahko podjetje namesto tega stori naslednje:

(a)

izmeri notranjo vrednost kapitalskih instrumentov, najprej na datum, ko podjetje pridobi blago ali nasprotna stranka opravi storitev in nato na koncu vsakega obdobja poročanja ter na datum končne poravnave, pri čemer se vsaka sprememba notranje vrednosti pripozna v poslovnem izidu. Za podeljene delniške opcije, je dogovor za plačilo na podlagi delnic dokončno poravnan, ko se opcije izvršijo, odvzamejo (tj. ob prekinitvi delovnega razmerja) ali potečejo (tj. na koncu trajanja opcije);

(b)

pripozna prejeto blago ali storitve na podlagi števila kapitalskih instrumentov, ki so na koncu dokončno podeljeni ali (kjer je ustrezno) na koncu uveljavljeni. Pri uporabi te zahteve za delniške opcije podjetje na primer pripozna blago ali storitve, prejete v obdobju do dokončne podelitve, če se prejmejo, v skladu z zahtevami iz 14. in 15. člena, z izjemo, da se zahteve iz 15.(b) člena, ki zadevajo od trga odvisne pogoje, ne uporabljajo. Pripoznani znesek za blago ali storitve, prejete v obdobju do dokončne podelitve, temelji na številu delniških opcij, za katere se pričakuje, da bodo dokončno podeljene. Če je potrebno, podjetje popravi to oceno, če je iz poznejših podatkov razvidno, da je število delniških opcij, za katere se pričakuje, da bodo dokončno podeljene, drugačno od prejšnjih ocen. Na datum dokončne podelitve podjetje spremeni oceno tako, da je enaka številu kapitalskih instrumentov, ki so bili na koncu dokončno podeljeni. Po datumu dokončne podelitve lahko podjetje razveljavi pripoznani znesek za prejeto blago ali storitve, če so delniške opcije pozneje odvzete ali potečejo na koncu trajanja opcije.

25

Če podjetje uporabi 24. člen, mu ni treba uporabiti 26.–29. člena, saj bo kakršna koli sprememba določb in pogojev, na podlagi katerih so bili podeljeni kapitalski instrumenti, upoštevana ob uporabi metode notranjih vrednosti iz 24. člena. Če podjetje poravna podelitev kapitalskih instrumentov, za katero se je uporabil 24. člen:

(a)

v primeru, da do poravnave pride v obdobju do dokončne podelitve, obravnava poravnavo kot pospešeno dokončno podelitev in zato takoj pripozna znesek, ki bi bil sicer pripoznan za storitve, prejete v preostalem obdobju do dokončne podelitve;

(b)

se vsako plačilo ob poravnavi računovodsko obravnava kot ponovni nakup kapitalskih instrumentov, tj. kot odbitek od lastniškega kapitala, razen v obsegu, v katerem plačilo presega notranjo vrednost kapitalskih instrumentov, izmerjeno na datum ponovnega nakupa. Vsako tako preseganje vrednosti se pripozna kot odhodek.

Sprememba določb in pogojev, na podlagi katerih so bili podeljeni kapitalski instrumenti, vključno s preklicem in poravnavo

26

Podjetje lahko spremeni določbe in pogoje, na podlagi katerih so bili podeljeni kapitalski instrumenti. Na primer, zniža lahko izvršilno ceno opcij, podeljenih zaposlenim (tj. prilagodi ceno opcij), kar dvigne pošteno vrednost teh opcij. Zahteve v 27.–29. členu glede računovodsko obravnavanja učinkov sprememb so izražene v kontekstu plačilnih transakcij na podlagi delnic z zaposlenimi. Toda te zahteve se uporabljajo tudi za plačilne transakcije na podlagi delnic z osebami, ki niso zaposleni, ki se merijo glede na pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov. V primeru slednjega se vsako sklicevanje v 27.–29. členu na datum podelitve nanaša na datum, ko podjetje pridobi blago oziroma ko nasprotna stranka opravi storitev.

27

Podjetje pripozna vsaj prejete storitve, izmerjene po pošteni vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov na datum podelitve, razen če se ti kapitalski instrumenti ne podelijo dokončno, ker ni bil izpolnjen pogoj za dokončno podelitev (ki ni od trga odvisen pogoj), ki je bil določen na datum podelitve. To velja ne glede na kakršnekoli spremembe določb in pogojev, na podlagi katerih so bili kapitalski instrumenti podeljeni ali na podlagi katerih je bila ta podelitev preklicana ali poravnana. Poleg tega podjetje pripozna učinke sprememb, ki povečajo celotno pošteno vrednost dogovora za plačilo na podlagi delnic ali imajo kake druge koristi za zaposlenega. Napotki za uporabo te zahteve so v Dodatku B.

28

Če je podelitev kapitalskih instrumentov v obdobju do dokončne podelitve preklicana ali poravnana (kar ne velja za preklic zaradi odvzema, ker pogoji za dokončno podelitev niso izpolnjeni):

(a)

podjetje obravnava preklic ali poravnavo kot pospešeno dokončno podelitev in zato takoj pripozna znesek, ki bi bil sicer pripoznan za storitve, prejete v preostalem obdobju do dokončne podelitve;

(b)

se vsako plačilo zaposlenemu ob preklicu ali poravnavi računovodsko obravnava kot ponovni nakup deleža v lastniškem kapitalu, tj. odbitek od lastniškega kapitala, razen v obsegu, v katerem plačilo presega pošteno vrednost podeljenih kapitalskih instrumentov, izmerjeno na datum ponovnega nakupa. Vsako tako preseganje vrednosti se pripozna kot odhodek. Če pa je dogovor za plačilo na podlagi delnic vključeval sestavine obveznosti, podjetje ponovno izmeri pošteno vrednost obveznosti na datum preklica ali poravnave. Kakršno koli plačilo, namenjeno poravnavi sestavine obveznosti, se računovodsko obravnava kot prenehanje obveznosti;

(c)

če so zaposlenemu podeljeni novi kapitalski instrumenti in na datum, ko so ti novi kapitalski instrumenti podeljeni, podjetje opredeli te nove podeljene kapitalske instrumente kot nadomestne kapitalske instrumente za preklicane kapitalske instrumente, podjetje obravnava podelitev nadomestnih kapitalskih instrumentov na isti način kot spremembo prvotne podelitve kapitalskih instrumentov v skladu s 27. členom in napotki iz Dodatka B. Podeljena dodatna poštena vrednost je razlika med pošteno vrednostjo nadomestnih kapitalskih instrumentov in čisto pošteno vrednostjo preklicanih kapitalskih instrumentov na datum, ko je bil nadomestni kapitalski instrument podeljen. Čista poštena vrednost preklicanih kapitalskih instrumentov je poštena vrednost neposredno pred preklicem, zmanjšana za znesek kakršnega koli plačila zaposlenemu ob preklicu kapitalskih instrumentov, ki se računovodsko obravnava kot odbitek od lastniškega kapitala v skladu s točko (b) zgoraj. Če podjetje novih kapitalskih instrumentov ne opredeli kot nadomestne kapitalske instrumente za preklicane kapitalske instrumente, jih obravnava kot na novo podeljene kapitalske instrumente.

28A

Če imata podjetje ali nasprotna stranka možnost izbrati, ali bosta izpolnila pogoj za dokončno podelitev, ki ni pogoj glede službovanja ali pogoj uspešnosti, podjetje obravnava njuno neizpolnitev takega pogoja v obdobju do dokončne podelitve kot preklic.

29

Če podjetje ponovno kupi dokončno podeljene kapitalske instrumente, se plačilo zaposlenemu računovodsko obravnava kot odbitek od lastniškega kapitala, razen v obsegu, v katerem plačilo presega pošteno vrednost odkupljenih kapitalskih instrumentov, izmerjeno na datum ponovnega nakupa. Vsako tako preseganje vrednosti se pripozna kot odhodek.

Z DENARJEM PORAVNANE PLAČILNE TRANSAKCIJE NA PODLAGI DELNIC

30

Pri z denarjem poravnanih plačilnih transakcijah na podlagi delnic podjetje izmeri pridobljeno blago oziroma storitve in nastalo obveznost po pošteni vrednosti obveznosti ob upoštevanju zahtev iz 31.–33.D člena. Dokler obveznost ni poravnana, podjetje ponovno izmeri pošteno vrednost obveznosti na koncu vsakega obdobja poročanja in na datum poravnave, pri čemer se kakršna koli sprememba poštene vrednosti pripozna v poslovnem izidu za obdobje.

31

Na primer, podjetje lahko podeli zaposlenim pravice do povečane vrednosti delnic kot del njihovih prejemkov, pri čemer so zaposleni upravičeni do prihodnjega denarnega plačila (namesto kapitalskega instrumenta) na podlagi povečanja cene delnic podjetja od določene ravni v določenem obdobju. Podjetje lahko podeli zaposlenim tudi pravico do prejetja prihodnjega denarnega plačila tako, da jim podeli pravico do delnic (vključno z delnicami, ki se bodo izdale ob izvršitvi delniških opcij), ki imajo možnost unovčenja, in sicer bodisi na podlagi obveze (npr. ob prekinitvi delovnega razmerja) bodisi na izbiro zaposlenega. Te ureditve so primeri z denarjem poravnanih plačilnih transakcij na podlagi delnic. Pravice do povečane vrednosti delnic so uporabljene za ponazoritev nekaterih zahtev iz 32.–33.D člena, vendar se zahteve iz teh členov uporabljajo za vse z denarjem poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic.

32

Podjetje pripozna prejete storitve in obveznost za plačilo teh storitev, ko zaposleni službujejo. Na primer, nekatere pravice do povečane vrednosti delnic se dokončno podelijo takoj, zato se od zaposlenih ne zahteva, da zaključijo določeno obdobje službovanja, da postanejo upravičeni do denarnega plačila. V primeru pomanjkanja dokazov o nasprotnem podjetje predpostavi, da so storitve, ki so jih opravili zaposleni v zameno za pravice do povečane vrednosti delnic, bile prejete. Podjetje tako takoj pripozna prejete storitve in obveznost plačila zanje. Če se pravice do povečane vrednosti delnic dokončno podelijo šele, ko zaposleni zaključijo določeno obdobje službovanja, podjetje pripozna prejete storitve in obveznost plačila zanje, ko zaposleni v tem obdobju službujejo.

33

Obveznost se na začetku in nato na koncu vsakega obdobja poročanja, dokler ni poravnana, meri po pošteni vrednosti pravic do povečane vrednosti delnic, pri čemer se uporabi model določanja vrednosti opcij, ob upoštevanju določb in pogojev, na podlagi katerih so bile pravice do povečane vrednosti delnic podeljene, in obsega, v katerem so zaposleni opravili storitve do trenutka merjenja, pri čemer se upoštevajo zahteve iz 33.A–33.D člena. Podjetje lahko morda spremeni določbe in pogoje, pod katerimi je bilo podeljeno z denarjem poravnano plačilo na podlagi delnic. Napotki za spremembo plačilne transakcije na podlagi delnic, ki spremeni njeno razvrstitev iz poravnane z denarjem v poravnano z lastniškim kapitalom, so v B44.A–B44.C členu Dodatka B.

Obravnava pogojev za dokončno podelitev, ki so pogoj glede službovanja ali pogoj uspešnosti, in tistih, ki to niso

33A

Z denarjem poravnana plačilna transakcija na podlagi delnic je lahko pogojena z izpolnitvijo določenih pogojev za dokončno podelitev. Določijo se lahko pogoji uspešnosti, ki morajo biti izpolnjeni, kot na primer doseganje določene rasti dobička ali določen dvig cene delnice podjetja. Pogoji za dokončno podelitev, razen od trga odvisnih pogojev, se ne upoštevajo pri ocenjevanju poštene vrednosti z denarjem poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic na datum merjenja. Namesto tega se pogoji za dokončno podelitev, razen od trga odvisnih pogojev, upoštevajo tako, da se prilagodi število podelitev, vključenih v merjenje obveznosti, ki izhaja iz transakcije.

33B

Za izpolnitev zahtev iz 33.A člena podjetje pripozna znesek za blago ali storitve, ki jih je prejelo v obdobju do dokončne podelitve. Ta znesek temelji na najboljši razpoložljivi oceni števila podelitev, za katere se pričakuje, da bodo postale dokončne. Kadar je potrebno, podjetje popravi to oceno, če je iz poznejših podatkov razvidno, da je število podelitev, za katere se pričakuje, da bodo postale dokončne, drugačno od prejšnjih ocen. Na datum dokončne podelitve podjetje spremeni oceno tako, da je enaka številu podelitev, ki so na koncu postale dokončne.

33C

Pri ocenjevanju poštene vrednosti podeljene z denarjem poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic in ponovnem merjenju poštene vrednosti na koncu vsakega obdobja poročanja in na datum poravnave se upoštevajo od trga odvisni pogoji, kot je na primer ciljna cena delnice, s katero je pogojena dokončna podelitev (ali izvršljivost), pa tudi pogoji za dokončno podelitev, ki niso pogoj glede službovanja ali pogoj uspešnosti.

33D

Zaradi uporabe 30.–33.C člena je kumulativni znesek, ki se za prejeto blago ali storitve na koncu pripozna kot nadomestilo za z denarjem poravnano plačilno transakcijo na podlagi delnic, enak plačanemu denarnemu znesku.

PLAČILNE TRANSAKCIJE NA PODLAGI DELNIC Z ELEMENTOM PORAVNAVE NA PODLAGI ČISTEGA ZNESKA ZA OBVEZNOSTI ZA PRI VIRU ODTEGNJENI DAVEK

33E

Davčni zakoni ali predpisi lahko določajo, da mora podjetje zadržati znesek za davčno obveznost zaposlenega, povezano s plačilno transakcijo na podlagi delnic, in ta znesek, običajno v denarju, v imenu zaposlenega nakazati davčnemu organu. Za izpolnitev te obveznosti lahko pogoji dogovora o plačilu na podlagi delnic dovoljujejo ali zahtevajo, da podjetje zadrži število kapitalskih instrumentov, enakovredno denarni vrednosti davčne obveznosti zaposlenega na podlagi skupnega števila kapitalskih instrumentov, ki bi bili sicer izdani zaposlenemu ob izvršitvi (ali dokončni podelitvi) plačila na podlagi delnic (tj. dogovor o plačilu na podlagi delnic ima „element poravnave na podlagi čistega zneska“).

33F

Transakcija, opisana v 33.E členu, se z izjemo od zahtev iz 34. člena v celoti razvrsti kot z lastniškim kapitalom poravnana plačilna transakcija na podlagi delnic, če bi bila tako razvrščena tudi brez elementa poravnave na podlagi čistega zneska.

33G

Podjetje za računovodenje zadržanja delnic za financiranje plačila davčnemu organu v zvezi z davčno obveznostjo zaposlenega, povezano s plačilom na podlagi delnic, uporabi 29. člen tega standarda. Zato se izvršeno plačilo računovodsko obravnava kot odbitek od lastniškega kapitala za zadržane delnice, razen v obsegu, v katerem plačilo presega pošteno vrednost na datum poravnave zadržanih kapitalskih instrumentov na podlagi čistega zneska.

33H

Izjema iz 33.F člena se ne uporablja za:

(a)

dogovor za plačilo na podlagi delnic z elementom poravnave na podlagi čistega zneska, za katerega davčni zakoni ali predpisi ne določajo, da mora podjetje zadržati znesek za davčno obveznost zaposlenega, povezano s tem plačilom na podlagi delnic; ali

(b)

katere koli kapitalske instrumente, ki jih podjetje zadrži, ki presegajo davčno obveznost zaposlenega, povezano s plačilom na podlagi delnic (tj. podjetje je zadržalo znesek delnic, ki presega denarno vrednost davčne obveznosti zaposlenega). Tak presežek zadržanih delnic se računovodsko obravnava kot z denarjem poravnana plačilna transakcija na podlagi delnic, kadar se ta znesek zaposlenemu izplača v denarju (ali z drugimi sredstvi).

PLAČILNE TRANSAKCIJE NA PODLAGI DELNIC Z DENARNIMI ALTERNATIVAMI

34

Pri plačilnih transakcijah na podlagi delnic, pri katerih določbe dogovora dopuščajo bodisi podjetju bodisi nasprotni stranki izbiro glede tega, ali podjetje poravna transakcijo z denarjem (ali drugim sredstvi) ali z izdajo kapitalskih instrumentov, podjetje takšno transakcijo ali njene sestavine obravnava kot z denarjem poravnano plačilno transakcijo na podlagi delnic, če in v obsegu, v katerem je za podjetje nastala obveznost poravnave z denarjem ali drugimi sredstvi, ali kot z lastniškim kapitalom poravnano plačilno transakcijo na podlagi delnic, če taka obveznost ni nastala.

Plačilne transakcije na podlagi delnic, pri katerih lahko v skladu z določbami dogovora nasprotna stranka izbere način poravnave

35

Če podeli podjetje nasprotni stranki pravico, da lahko izbere, ali bo plačilna transakcija na podlagi delnic poravnana z denarjem (³⁶) ali z izdajo kapitalskih instrumentov, je podjetje podelilo sestavljen finančni instrument, ki vključuje sestavino dolga (tj. pravico nasprotne stranke, da zahteva denarno plačilo) in sestavino lastniškega kapitala (tj. pravico nasprotne stranke, da namesto poravnave z denarjem zahteva poravnavo s kapitalskimi instrumenti). Za transakcije z osebami, ki niso zaposleni, in pri katerih je poštena vrednost prejetega blaga ali storitev izmerjena neposredno, podjetje izmeri sestavino lastniškega kapitala sestavljenega finančnega instrumenta kot razliko med pošteno vrednostjo prejetega blaga ali storitev in pošteno vrednostjo sestavine dolga na datum, ko so bili blago ali storitve prejeti.

36

Za druge transakcije, vključno s transakcijami z zaposlenimi, podjetje izmeri pošteno vrednost sestavljenega kapitalskega instrumenta na datum merjenja, pri čemer se upoštevajo določbe in pogoji, na podlagi katerih so bile podeljene pravice do denarja oziroma do kapitalskih instrumentov.

37

Za izvajanje 36. člena podjetje najprej izmeri pošteno vrednost sestavine dolga, nato pa pošteno vrednost sestavine lastniškega kapitala, pri čemer upošteva, da se nasprotni stranki odvzame pravica do prejetja denarja, če želi prejeti kapitalski instrument. Poštena vrednost sestavljenega finančnega instrumenta je vsota poštenih vrednosti obeh sestavin. Toda plačilne transakcije na podlagi delnic, pri katerih ima nasprotna stranka možnost izbire poravnave, so pogosto strukturirane tako, da je poštena vrednost ene možnosti poravnave enaka drugi. Na primer, nasprotna stranka lahko ima možnost prejetja delniških opcij ali z denarjem poravnanih pravic do povečane vrednosti delnice. V takih primerih je poštena vrednost sestavine lastniškega kapitala nič, zato je poštena vrednost sestavljenega finančnega instrumenta enaka pošteni vrednosti sestavine dolga. Nasprotno, če poštene vrednosti možnosti poravnave niso enake, je poštena vrednost sestavine lastniškega kapitala ponavadi večja od nič in v takem primeru je poštena vrednost sestavljenega kapitalskega instrumenta večja od poštene vrednosti sestavine dolga.

38

Podjetje ločeno obravnava pridobljeno blago ali prejete storitve glede na vsako sestavino sestavljenega finančnega instrumenta. Pri sestavini dolga podjetje pripozna pridobljeno blago ali storitve in obveznost za plačilo tega blaga ali storitev, ko nasprotna stranka dobavi blago ali opravi storitve, v skladu z zahtevami, ki veljajo za z denarjem poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic (30.–33. člen). Pri sestavini lastniškega kapitala (če obstaja) podjetje pripozna prejeto blago ali storitve in povečanje lastniškega kapitala, ko nasprotna stranka dobavi blago ali opravi storitve, v skladu z zahtevami, ki veljajo za z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic (10.–29. člen).

39

Na datum poravnave podjetje ponovno izmeri obveznost po njeni pošteni vrednosti. Če podjetje pri poravnavi namesto denarnega plačila izda kapitalske instrumente, se obveznost prenese neposredno na lastniški kapital kot nadomestilo za izdane kapitalske instrumente.

40

Če podjetje obveznost poravna z denarjem, namesto da bi izdalo kapitalske instrumente, se s tem plačilom obveznost poravna v celoti. Vsaka sestavina lastniškega kapitala, ki je bila prej pripoznana, ostane v lastniškem kapitalu. Če nasprotna stranka ob poravnavi izbere denarno plačilo, izgubi pravico do prejetja kapitalskih instrumentov. Vendar pa ta zahteva ne preprečuje podjetju, da pripozna prenos znotraj lastniškega kapitala, tj. prenos z ene sestavine lastniškega kapitala na drugo.

Plačilne transakcije na podlagi delnic, pri katerih lahko v skladu z določbami dogovora podjetje izbere način poravnave

41

Pri plačilni transakciji na podlagi delnic, pri kateri določbe dogovora omogočajo podjetju, da lahko izbira med poravnavo z denarjem ali z izdajo kapitalskih instrumentov, podjetje ugotovi, ali ima sedanjo obvezo poravnave z denarjem, in plačilno transakcijo na podlagi delnic temu ustrezno obravnava. Podjetje ima sedanjo obvezo poravnave z denarjem, če izbira poravnave s kapitalskimi instrumenti nima komercialne vsebine (tj. podjetju je zakonsko prepovedano izdajati delnice) ali če ima podjetje preteklo prakso ali določeno politiko poravnavanja z denarjem ali na splošno poravna obveznost z denarjem, kadar koli nasprotna stranka prosi za poravnavo z denarjem.

42

Če ima podjetje sedanjo obvezo poravnave z denarjem, transakcijo računovodsko obravnava v skladu z zahtevami, ki veljajo za z denarjem poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic, iz 30.–33. člena.

43

Če taka obveza ne obstaja, podjetje računovodsko obravnava transakcijo v skladu z zahtevami, ki veljajo za z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic, iz 10.–29. člena. Ob poravnavi velja naslednje:

(a)

če podjetje izbere poravnavo z denarjem, se denarno plačilo računovodsko obravnava kot ponovni nakup deleža v lastniškem kapitalu, tj. kot odbitek od lastniškega kapitala, razen kot je navedeno pod točko (c) spodaj;

(b)

če podjetje izbere poravnavo z izdajo kapitalskih instrumentov, nadaljnje računovodenje ni potrebno (z izjemo prenosa iz ene sestavine lastniškega kapitala na drugo, če je potrebno), razen kot je navedeno pod točko (c) spodaj;

(c)

če podjetje izbere tisto možnost poravnave, ki ima na datum poravnave višjo pošteno vrednost, pripozna dodaten odhodek za dano presežno vrednost, tj. razliko med denarnim plačilom in pošteno vrednostjo kapitalskih instrumentov, ki bi bili sicer izdani, ali razliko med pošteno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov in denarnim zneskom, ki bi bil sicer plačan, odvisno, kaj od tega je ustrezno.

PLAČILNE TRANSAKCIJE NA PODLAGI DELNIC MED PODJETJI V SKUPINI (SPREMEMBE IZ LETA 2009)

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 2 (MSRP 2) - Plačilo na podlagi delnic

Časovnica