443. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (ZIPRS2000)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (ZIPRS2000)
Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (ZIPRS2000), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. januarja 2000.
Ljubljana, dne 31. januarja 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000 (ZIPRS2000)
(1)
S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2000 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določa struktura posebnega dela proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja s premoženjem države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja in posebnosti financiranja občin.
(2)
Za izvrševanje proračuna se uporabljajo določbe zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99; v nadaljnjem besedilu: ZJF) če ni v tem zakonu, glede posameznih vprašanj drugače določeno.
2. člen
(Pomen uporabljenih pojmov)
(1)
Pojmi iz 3. člena ZJF imajo po tem zakonu enak pomen.
(2)
S tem zakonom opredeljeni pojmi pa imajo naslednji pomen:
1.
stvarno premoženje je stvarno premoženje po prvem odstavku 67. člena ZJF;
2.
kapitalske naložbe so delnice in poslovni deleži v gospodarskih družbah in ustanoviteljske, članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah;
3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem oziroma kapitalskimi naložbami je prodaja, zamenjava oziroma vsak drug pravni posel na podlagi katerega se stvarno premoženje oziroma kapitalska naložba države prenese na drugo fizično ali pravno osebo;
4.
pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika prevzemati in plačevati obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski postavki – kontu.
II. STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
3. člen
(Posebnosti strukture proračuna)
(1)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki), ki so razdeljeni po:
1.
sklopih proračunskih postavk,
2.
skupinah proračunskih postavk in
3.
proračunskih postavkah-kontih.
(2)
Sklopi proračunskih postavk so:
1.
sklop “Uprava in administracija“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo plače, materialni stroški in drugi operativni odhodki neposrednih uporabnikov;
2.
sklop “Financiranje javnih služb“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo transferi iz državnega proračuna, namenjeni posameznikom in gospodinjstvom, javnim zavodom, drugim nevladnim organizacijam, skladom in agencijam, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in občinam, drugi izdatki, ki so nujno povezani s transferi in druge naloge državne uprave;
3.
sklop “Programi“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo programi neposrednih uporabnikov, namenjeni predvsem za subvencije, investicije in investicijske transfere;
4.
sklop “Servisiranje dolga, obresti in rezerve“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo odplačila obresti in glavnic iz naslova zadolževanja države, splošna proračunska rezervacija, proračunska rezerva in predvidena poroštva države.
(3)
Skupine proračunskih postavk v okviru posameznega sklopa zajemajo proračunske postavke neposrednega uporabnika, ki so vsebinsko povezane.
(4)
Proračunska postavka–konto (v nadaljnjem besedilu: postavka) je osnovna strukturna enota izdatkov proračuna.
(5)
Za določitev kontov v posebnem delu proračuna in določitev ekonomske klasifikacije proračuna Republike Slovenije se uporablja Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 86/99).
4. člen
(Skupni finančni načrti)
(1)
Finančni načrti upravnih enot, Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta, višjih in okrožnih sodišč, delovnih in socialnih sodišč, tožilstev in sodnikov za prekrške se v proračunu objavijo kot skupni finančni načrt teh organov.
(2)
Skupni finančni načrti iz prejšnjega odstavka se na predlog predlagatelja, določenega v drugem odstavku 19. člena ZJF in v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, razdelijo v skladu s strukturo sprejetega proračuna po posameznih neposrednih uporabnikih, na katere se nanašajo. Tako določeni finančni načrti neposrednih uporabnikov so podlaga za izvrševanje proračuna.
III. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
1. Namenski prejemki in izdatki proračuna
5. člen
(Namenski prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov)
(1)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki, katerih namen določajo v nadaljevanju navedeni zakoni:
1.
prihodki posebnega prispevka po 6. členu zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98 in 67/98);
2.
prihodki požarne takse, ki so po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) prihodek proračuna Republike Slovenije in se namenijo za namene po zakonu o varstvu pred požarom in po kriterijih, ki jih določi vlada;
3.
prihodki odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so po 16. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in 31/98 odločba US) prihodek proračuna Republike Slovenije;
4.
prihodki koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo, ki so po 74. členu zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 35/97 in 43/97) prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2)
Ne glede na določbe zakona o kmetijskih zemljiščih se prihodki iz 3. točke prejšnjega odstavka namenijo za izvajanje ukrepov iz drugega odstavka 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, do višine 3.500,000.000 tolarjev.
(3)
Ne glede na določbe zakona o igrah na srečo se prihodki iz 4. točke prvega odstavka tega člena namenijo za financiranje razvoja in promocijo turizma v višini, kot je določena v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za turizem. Za razliko med v proračunu načrtovanimi prihodki od koncesij in višjimi, dejansko realiziranimi prihodki iz tega naslova, se poveča finančni načrt ministrstva, pristojnega za turizem in se namenijo za financiranje razvoja in promocijo turizma.
(4)
S tem zakonom se kot namenski prihodki proračuna določijo tudi prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) vplačujejo v državni proračun. Ti prihodki se namenijo za vzdrževanje melioracijskih sistemov lastnikov oziroma uporabnikov.
6. člen
(Namenski prejemki in izdatki v računu finančnih naložb in terjatev)
Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi v nadaljevanju navedeni prejemki v računu finančnih naložb in terjatev, ki jih je dovoljeno, ne glede na določbo 74. člena ZJF, uporabiti za namene, določene v naslednjih zakonih:
1.
kupnina – na podlagi zakona o porabi sredstev kupnine po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96 in 60/99);
2.
kupnina – od prodaje delnic podjetij elektrogospodarstva, ki se uporabi za namene po prvem odstavku 122. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99), preostali del kupnine pa se nameni za izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, skladno s četrtim odstavkom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) in se uporabi za izdatke, ki so določeni v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za znanost in tehnologijo, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo in ministrstva, pristojnega za okolje in prostor;
3.
kupnina – od prodaje delnic Slovenske izvozne družbe d.d., ki se nameni za povečanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe d.d. iz tretjega odstavka 12. člena zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99).
2. Prerazporejanje pravic porabe
7. člen
(Prerazporeditve pravic porabe o katerih odloča neposredni uporabnik)
(1)
Neposredni uporabniki lahko samostojno prerazporejajo pravice porabe:
1.
med postavkami znotraj istega sklopa postavk v svojem finančnem načrtu;
2.
med postavkami znotraj enakih sklopov postavk v finančnih načrtih naslednjih skupin neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):
-
ministrstvo in organi in organizacije v njegovi sestavi na predlog ministrstva;
-
vladne službe, za katere je pooblaščena generalna sekretarka vlade, na predlog Urada predsednika vlade;
-
upravne enote na predlog ministrstva, pristojnega za upravo;
-
samostojni državni organi za postopek o prekrških na predlog Senata za prekrške Republike Slovenije;
-
sodišča na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in
-
tožilstva na predlog Državnega tožilstva Republike Slovenije.
(2)
Odločitev o prerazporeditvi iz druge točke prejšnjega odstavka sprejme predlagatelj in o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(3)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ne smejo neposredni uporabniki samostojno prerazporejati pravic porabe na skupino postavk, ki je v proračunu označena s številko 1010.
8. člen
(Prerazporeditve pravic porabe o katerih odloča Vlada Republike Slovenije)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) odloča na podlagi usklajenega predloga ministrstva, pristojnega za finance in predlagatelja iz prejšnjega člena oziroma samostojnega neposrednega uporabnika o prerazporeditvah:
1.
s postavke znotraj skupine postavk, ki je v proračunu označena s številko 1010;
2.
med postavkami znotraj različnih sklopov postavk znotraj skupine uporabnikov, za katero je pristojen posamezni predlagatelj in
3.
o prerazporeditvah neporabljenih pravic porabe med neposrednimi uporabniki, če je to potrebno zaradi izvršitve sprejetega proračuna.
3. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
9. člen
(Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je določen poseben način financiranja posameznih javnih potreb)
(1)
Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je določen poseben način financiranja posameznih javnih potreb, se v letu 2000 določajo v znesku, opredeljenim s proračunom, ne glede na znesek, ki je za financiranje določen z nacionalnim programom ali z drugim zakonom.
(2)
Do nove zakonske ureditve zagotavljanja namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, se namenska sredstva za realizacijo tega nacionalnega programa v letu 2000 zagotavljajo najmanj do 90% višine, določene v proračunu za leto 2000.
10. člen
(Določbe, vezane na zakon o javnih naročilih)
(1)
Za oddajo javnih naročil se kot najnižje vrednosti od katerih dalje mora naročnik po drugem odstavku 18. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97) objaviti javni razpis, določajo naslednje vrednosti:
1.
5,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitev in
2.
10,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradbena dela.