Nalaganje dokumenta...
Akt o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 97-1759/2020, stran 3804 DATUM OBJAVE: 10.7.2020
VELJAVNOST: od 11.7.2020 do 21.12.2023 / UPORABA: od 11.7.2020 do 21.12.2023
RS 97-1759/2020
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 22.12.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
1759. Akt o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom
Na podlagi prvega odstavka 169. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20) Agencija za energijo izdaja
A K T
o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom
o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S tem aktom se določajo infrastrukturni standard, izpolnjevanje infrastrukturnega standarda, standard oskrbe, izpolnjevanje standarda oskrbe, poročanje v zvezi z izpolnjevanjem standarda oskrbe, preventivni ukrepi za zagotavljanje zanesljive oskrbe odjemalcev z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: plin) v Republiki Sloveniji, zlasti zaščitenih odjemalcev, in s tem povezane obveznosti podjetij plinskega gospodarstva ter pristojnosti za izvajanje 9. člena Uredbe (EU) št. 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
|
– distributer toplote:
|
je distributer toplote za daljinsko ogrevanje, pri čemer se toplota proizvaja v napravah, ki ne morejo preiti na drugo gorivo kot zemeljski plin. Distributer toplote za daljinsko ogrevanje se šteje kot zaščiteni odjemalec le za obseg dobavljene toplote gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim in javnoupravnim službam;
|
|
– infrastrukturni standard:
|
kaže zadostnost tehnične zmogljivosti preostale infrastrukture, ki v primeru motnje dobave po posamezni največji plinski infrastrukturi omogoča zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih;
|
|
– plin:
|
je zemeljski plin ali drug plin, ki ga je tehnično mogoče varno dodajati v sistem zemeljskega plina in ga preko njega prenašati;
|
|
– pristojni organ:
|
je Agencija za energijo;
|
|
– rizična skupina:
|
je skupina držav članic EU iz Priloge I Uredbe 2017/1938/EU;
|
|
– standard oskrbe:
|
kaže količino zemeljskega plina, potrebno za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v Republiki Sloveniji v vsakem od naslednjih primerov:
a) sedemdnevno konično obdobje z ekstremno nizkimi temperaturami, kakršno se statistično pojavlja enkrat v 20 letih,
b) 30-dnevno obdobje z izjemno velikim povpraševanjem po plinu, kakršno se statistično pojavlja enkrat v 20 letih, in
c) 30-dnevno obdobje ob motnji na posamezni največji plinski infrastrukturi v povprečnih zimskih razmerah.
|
II. INFRASTRUKTURNI STANDARD
3. člen
(Določitev in doseganje infrastrukturnega standarda)
(1)
Doseganje infrastrukturnega standarda se ugotavlja na podlagi merila N-1. Infrastrukturni standard je dosežen, če je vrednost merila N-1 vsaj 100 %. Vrednost merila N-1 na nacionalni ravni se nanaša na območje Republike Slovenije in se izračuna po formuli iz a) točke 3.2 pododdelka Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
(2)
Skladno z devetim odstavkom 5. člena Uredbe 2017/1938/EU je Republiki Sloveniji pogojno podeljeno izvzetje od obveznosti doseganja infrastrukturnega standarda. Ne glede na izvzetje si mora operater prenosnega sistema prizadevati za doseganje infrastrukturnega standarda.
(3)
Operater prenosnega sistema pri dolgoročnem načrtovanju in pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja upošteva desetletni načrt za razvoj omrežja za celotno Unijo, ki ga izdela ENTSO-G v skladu z desetim odstavkom 8. člena Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 36, v nadaljnjem besedilu Uredba 715/2009/ES). Operater prenosnega sistema predlaga in načrtuje gradnjo ustrezne infrastrukture, ki vsebuje tudi naložbe, potrebne za doseganje infrastrukturnega standarda, in morebitne potrebne dodatne zmogljivosti za doseganje standarda oskrbe, ob upoštevanju finančnih in ekonomskih učinkov predlaganih naložb.
(4)
Ocena doseganja infrastrukturnega standarda, merjena z merilom N-1 na ravni rizičnih skupin, je navedena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega akta.
III. STANDARD OSKRBE
1. Določitev standarda oskrbe
4. člen
(določitev potrebnih dnevnih količin in odgovornosti)
(1)
Dobavitelji plina zaščitenim odjemalcem (v nadaljnjem besedilu: dobavitelji zaščitenim odjemalcem) morajo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem v vseh treh primerih iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 2017/1938/EU.
(2)
Za primer ekstremne temperature v sedemdnevnem koničnem obdobju, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih:
a)
pristojni organ ugotovi povprečno temperaturo v sedmih najhladnejših zaporednih dneh v preteklem koledarskem letu (T7n-1) in povprečno temperaturo v najhladnejšem sedemdnevnem obdobju v zadnjih 20 letih v Republiki Sloveniji (T7n-20). Pristojni organ ugotovljeni temperaturi in obdobji sporoči dobaviteljem zaščitenih odjemalcev;
b)
dobavitelj zaščitenim odjemalcem ugotovi povprečno dnevno porabo svojih zaščitenih odjemalcev v sporočenem obdobju sedmih najhladnejših zaporednih dni v preteklem koledarskem letu (Q7n-1);
c)
pristojni organ izračuna korekcijski faktor pri temperaturi (Tn) 20 °C kot razmerje (Tn – T7n-20)/(Tn – T7n-1) in
d)
dobavitelj zaščitenim odjemalcem izračuna potrebne povprečne dnevne količine plina (Q7) kot zmnožek povprečne dnevne porabe (Q7n-1) in korekcijskega faktorja iz prejšnje točke ter mora biti sposoben zagotavljati te potrebne povprečne dnevne količine sedem zaporednih dni.
(3)
Za primer 30-dnevnega obdobja z izjemno velikim povpraševanjem po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih: