179.
Splošne uzance za blagovni promet
Te uzance veljajo za nakup in prodajo blaga. Uzance, ki se izrecno ne nanašajo samo na nakup in prodajo blaga, veljajo tudi za druge posle blagovnega prometa.
Uzance, ki se izrecno nanašajo samo na nakup in prodajo blaga, se smiselno uporabljajo tudi za druge posle blagovnega prometa.
Med posle blagovnega prometa spadajo po teh uzancah razen nakupa in prodaje blaga zamenjava blaga in tudi posredniški, zastopniški, komisijski, prevozniški, odpravniški (špedicijski), skladiščni in zavarovalni posli.
Te uzance se uporabljajo, če so stranke privolile v njihovo uporabo.
Kadar je za primer spora predpisana ali dogovorjena pristojnost državne arbitraže, velja, da so stranke privolile v uporabo teh uzanc, če iz pogodbe ne izhaja, da so stranke izključile njihovo uporabo.
Poštenost in vestnost sta temeljno načelo, ki se ga morajo stranke držati pri poslih blagovnega prometa.
Stranke se ne morejo sklicevati na nobeno od teh uzanc, če bi njihova uporaba v danem primeru imela temu načelu nasprotujoče posledice.
Pogodba je sklenjena, ko so se stranke sporazumele o bistvenih sestavinah pogodbe.
Razen sestavin pogodbe, ki so bistvene že po njeni naravi, velja za bistveno sestavino tudi tisti pogoj, rok ati kaka druga določba pogodbe, na katero vsaj ena stranka veže sklenitev pogodbe.
Bistveni sestavini nakupne in prodajne pogodbe sta po njeni naravi predmet in cena.
Predmet in cena morata biti s pogodbo določena.
Predmet je določen, če je v pogodbi hkrati določena tudi njegova količina; količina je določena tudi takrat, kadar se po pogodbi dá določiti.
Cena je dotočena tudi takrat, kadar je v pogodbi rečeno, kako se da določiti, in tudi takrat, kadar se da določiti po okoliščinah.
Cena je določena tudi, če jo je predpisal pristojni organ.
Stranke lahko sklenejo pogodbo same ali po drugih osebah, na kakršenkoli način, ki jasno kaže na njihov sporazum.
Sporazum strank je lahko izražen izrecno ali molče.
Če so se stranke sporazumele za določeno obliko pogodbe, je pogodba sklenjena šele tedaj, ko se sestavi v tej obliki, razen če se vidi iz okoliščin, da izpolnitev oblike ni bila pogoj za veljavnost pogodbe.
Za spremembo pogodbe, ki je bila po sporazumu strank sestavljena v določeni obliki, je ta oblika potrebna le tedaj, kadar je to dogovorjeno.
Če je za veljavnost pogodbe predpisano, da mora biti sestavljena pisno, ali če so se stranke tako sporazumele, velja pogodba za sklenjeno, ko jo stranke podpišejo.
Pisna pogodba se praviloma sestavi v toliko izvodih, kolikor je strank.
Če je pisna pogodba razmnožena ali prevedena na drug jezik, je odločilna od strank podpisana izvirna pogodba.
Če so stranke podpisale več izvodov izvirne pogodbe, je odločilen izvod, ki so ga kot izvirnik določile; če pa tega niso določile, se v zvezi z drugimi dokazi in z ugotovljenimi okoliščinami presodi, kateri izvirni izvod je odločilen.
Če so se stranke sporazumele, da naj ima pogodba določeno obliko, jih ne veže nič, kar ni bilo sprejeto v to pogodbo.
Če pa določena oblika ni bila pogoj za veljavnost pogodbe, veže stranke tudi vse, o čemer so se sicer dogovorile, čeprav tega niso postavile v pogodbo, kolikor to ni z njo v nasprotju.
2. Sklepanje pogodb med navzočimi strankami
Pogodba med navzočimi strankami je sklenjena v trenutku, ko stranka sprejme ponudbo za sklenitev pogodbe, ki ji jo je dala nasprotna stranka.
Ponudba za sklenitev pogodbe mora imeti sestavine, ki so bistvene za naravo te pogodbe.
Kot ponudba velja tudi razstavljeno blago z navedbo cene, če okoliščine ne kažejo na kaj drugega.
Sprejem ponudbe se mora popolnoma ujemati s ponudbo.
Če se sprejem ponudbe ne ujema popolnoma s ponudbo, velja, da je ponudba zavrnjena in da je nasprotna stranka dala hkrati novo ponudbo.
Če je v ponudbi določen rok za njen sprejem, je ponudnik vezan na ponudbo do izteka tega roka.
Ponudba, v kateri ni določen rok za sprejem, ne veže ponudnika, če je nasprotna stranka takoj ne sprejme.
Sprejem ponudbe, ki je bil dan prepozno, velja kot nova ponudba nasprotne stranke.
Vsaka stranka sme zahtevati od nasprotne stranke pisno potrditev ustno sklenjene pogodbe.
Pisna potrditev se lahko zahteva vse dotlej, dokler nasprotna stranka ne izpolni pogodbe.
Ustno sklenjena pogodba je veljavna, četudi ni bila pisno potrjena.
Stranka, ki zahteva pisno potrditev pogodbe, mora poslati nasprotni stranki dva enaka izvoda pogodbe ali zaključnice, ki ju je sama podpisala, in zahtevati od nasprotne stranke, naj ji vrne en podpisani izvod.
Pisna potrditev se mora popolnoma ujemati z ustno sklenjeno pogodbo.
Stranka, od katere je bila zahtevana pisna potrditev pogodbe, mora v treh dneh po sprejemu zahteve izročiti nasprotni stranki pisno potrdilo ali pa ga poslati po pošti v priporočenem pismu.
Če ta stranka pisnega potrdila ne podpiše in ne vrne v določenem roku, lahko nasprotna stranka od nje zahteva, da se ugotovi obstoj pogodbe in da ji mora povrniti škodo, ki jo je utrpela, ker pisno potrdilo ni bilo izdano.
3. Sklepanje pogodb med nenavzočimi strankami
Pogodba med nenavzočimi strankami je sklenjena v trenutku, ko dobi ponudnik izjavo nasprotne stranke, da sprejema ponudbo za sklenitev pogodbe.
Ponudba za sklenitev pogodbe mora imeti sestavine, ki so bistvene za naravo te pogodbe.
Pošiljanje cenikov, tarif, prospektov, oglaševanje v časopisih in podobno ne velja za ponudbo, če njihova vsebina ne kaže na kaj drugega.
Sprejem ponudbe se mora popolnoma ujemati s ponudbo.
Če se sprejem ponudbe ne ujema popolnoma s ponudbo, velja, da je ponudba zavrnjena in da je nasprotna stranka dala hkrati novo ponudbo.
V takem primeru velja, da je pogodba sklenjena, če prejšnji ponudnik začne izpolnjevati novo ponudbo, nasprotna stranka pa je za to zvedela v roku za sprejem te ponudbe.
Pisna ponudba veže ponudnika, četudi je ni podpisala pooblaščena oseba, samo takrat:
če je ponudba dana na ponudnikovem poslovnem papirju, ki ga uporablja v svojem poslovanju, z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom;
če je ponudba opremljena s ponudnikovim pečatom ali z njegovo štampiljko in je podpisana na običajni način;
če se ponudba nanaša na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja in ne presega obsega njegovega normalnega poslovanja in
če nasprotna stranka ni vedela, da je ponudbo podpisala nepooblaščena oseba.
Prav to velja tudi za izjavo nasprotne stranke o sprejemu ponudbe.
Ponudnik, ki da ponudbo nenavzoči osebi in ji določi rok za njen sprejem, je vezan na ponudbo do izteka tega roka.
Če ponudnik ni določil roka za sprejem ponudbe, je vezan na ponudbo do tistega časa, ki je po rednem teku stvari potreben, da prispe ponudba do nasprotne stranke in da pravočasno dana izjava nasprotne stranke o sprejemu ponudbe prispe do ponudnika.
V ta čas se računa tudi čas, ki je potreben za proučitev ponudbe, vendar pa ponudnik, ki ni določil roka za sprejem ponudbe, ne more biti vezan na ponudbo dlje kot osem dni.
Če je ponudnik določil rok za sprejem ponudbe z izrazom »takoj«, »brez odlašanja«, »s prvo pošto« ali s podobnimi izrazi, je sprejem ponudbe pravočasen, če je dan naravnost ponudniku ali pa je odposlan po pošti prvi delavnik potem, ko je prišla ponudba.
Sprejem ponudbe mora biti poslan po enaki ali hitrejši poti, kakor je bila poslana ponudba.
Zapozneli sprejem ponudbe velja za novo ponudbo nasprotne stranke.
Če pa je izjava o sprejemu, ki je bila dana pravočasno, prispela do ponudnika po izteku roka za sprejem je pogodba vseeno sklenjena, če je ponudnik vedel ali bi mogel vedeti, da je bil sprejem poslan pravočasno.
Kljub temu pa pogodba v takem primeru ni sklenjena, če ponudnik takoj, najpozneje pa prvi delavnik potem, ko je sprejel ponudbo, ali tudi pred tem, vendar pa po poteku roka za sprejem ponudbe, sporoči nasprotni stranki, da se zaradi zamude ne čuti vezanega na svojo ponudbo.
Če isti ponudnik da hkrati več ponudb, lahko nasprotna stranka sprejme samo eno od teh ponudb, če ponudba ne kaže na kaj drugega ali če predmeti ponudb po svojem namenu ne predstavljajo celote.
Prav to velja tudi takrat, če se ena ponudba nanaša na več predmetov.
Ponudba velja za preklicano, če prispe preklic do nasprotne stranke pred ponudbo ali obenem z njo.
Prav to velja tudi za preklic sprejema ponudbe.
Pogodba velja za sklenjeno v kraju, kjer ima ponudnik svoj sedež ali prebivališče.
4. Sklepanje pogodb po telefonu, telegrafu in teleprinterju
Pogodba se lahko sklene po telefonu. Če so bile stranke ali njihovi pooblaščenci v medsebojni telefonski zvezi, velja, da sta ponudba in sprejem ponudbe dana med navzočimi.
Pogodba se lahko sklene s telegramom.
Za telegrafsko ponudbo in telegrafski sprejem ponudbe velja, da sta dana med nenavzočimi.
Ponudnik mora svojo telefonsko ali telegrafsko ponudbo, nasprotna stranka pa svoj telefonski ali telegrafski sprejem ponudbe potrditi nasprotni stranki s priporočenim pismom, če je le mogoče isti dan, najpozneje pa prvi delavnik potem, ko sta bila dana.
To, da ponudba ali sprejem ponudbe nista bila pisno potrjena, ne vpliva na veljavnost telefonsko ali telegrafsko sklenjene pogodbe,
Stranka, ki ni pisno potrdila ponudbe ali sprejema ponudbe, je nasprotni stranki odgovorna za škodo, ki jo je ta zaradi tega trpela.
Pogodba se lahko sklene po teleprinterju.
Če so stranke ali njihovi pooblaščenci v medsebojni teleprinterski zvezi, velja, da sta ponudba in sprejem ponudbe dana med navzočimi.
Pošiljavec ne more izpodbijati veljavnosti ponudbe ali sprejema ponudbe, če sta bila odposlana v njegovem imenu in po njegovem teleprinterju.
5. Sklepanje pogodb s pristopom (z adhezijo)
Ponudba je sklenjena s pristopom, ko stranka sprejme generalno ponudbo nasprotne stranke za sklenitev pogodbe.
Za generalno ponudbo veljajo splošne določbe, na podlagi katerih ponudnik ponuja sklenitev pogodbe, ne glede na obliko, v kateri so dane.
Splošni pogoji so vsebina pogodbe in vežejo stranko, ki pristopi, samo toliko, kolikor so ji bili znani v trenutku sklenitve pogodbe.
Če so bili stranki, ki pristopi, splošni pogoji pred sklenitvijo pogodbe izročeni ali če so bili objavljeni na predpisani ali običajni način, velja, da so ji bili znani.
Pogodba s pristopom ima lahko tudi posebne določbe, o katerih so se stranke sporazumele.
Če so posebne določbe v nasprotju s splošnimi pogoji, veljajo posebne določbe.
6. Molče sklenjena pogodba (konkludentna dejanja)
Pogodba je sklenjena molče, če dejanja strank kažejo na to, da so se sporazumele za sklenitev pogodbe, kot na primer:
če stranka v svojem imenu in na svoj račun razpolaga z blagom, ki ga je sprejela od nasprotne stranke, velja, da je sklenjena pogodba o nakupu in prodaji, če sprejemnik ni vedel, da je bilo blago poslano v drug namen;
če stranka izroči nasprotni stranki listine, na podlagi katerih lahko razpolaga z blagom, nasprotna stranka pa te listine sprejme, velja, da je sklenjena pogodba o nakupu in prodaji, če sprejemnik ni vedel, da so bile listine izročene v drug namen;
če kupec blaga, ki mu je bilo izročeno »na ogled«, »na poskušnjo«, »na vpogled«, »po pregledu«, ne vrne v roku, ki je bil dogovorjen za sprejem ponudbe, velja, da je sklenjena pogodba o nakupu in prodaji;
če prevoznik ali špediter sprejme blago, na katerem je naslov sprejemnika, velja, da je sklenjena pogodba o prevozništvu ali špediciji;
če skladiščnik sprejme blago brez posebnega naročila, velja, da je sklenjena pogodba o uskladiščenju.
Molčanje samo po sebi ni sprejem ponudbe.
Če pa je tisti, ki mu je dana ponudba, glede nekega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, velja, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na tako blago, če ponudbe ni takoj ali v danem roku zavrnil.
Prav tako mora tisti, ki se je ponudil drugemu, da bo izvrševal njegova naročila za opravljanje določenih poslov, ali pa če spada izvrševanje takih naročil v njegovo obrt, izvršiti dobljeno naročilo, če ga ni takoj zavrnil.
Če v takih primerih tisti, ki je dobil ponudbo ali naročilo, tega ni zavrnil, velja, da je pogodba sklenjena v trenutku, ko je to ponudbo ali naročilo dobil.
Če stranka po izteku časa, do katerega je veljala pogodba o redni dobavi blaga ali pogodba o rednem opravljanju storitev, nadaljuje z dobavo takega blaga ali z opravljanjem takih storitev, pa se nasprotna stranka temu pravočasno ne upre, se veljavnost prejšnje pogodbe podaljša ob istih pogojih, če temu ne nasprotuje narava same pogodbe ali če pogodba ali okoliščine ne kažejo na to, da nasprotna stranka ni hotela podaljšati pogodbe.
Podaljšana pogodba velja vse dotlej, dokler je katera izmed strank ne odpove v primernem odpovednem roku.
7. Sklepanje pogodb po pooblaščencu
Pogodba se lahko sklene po pooblaščencu.
Stranka lahko pooblasti pooblaščenca, da v njenem imenu sklene eno ali več posameznih pogodb (posebno pooblastilo), ali da sklepa vse pogodbe ene vrste ati več vrst (splošno pooblastilo).
Pooblastilo za sklepanje pogodb je lahko omejeno na določen čas ali pa je lahko omejeno z določenimi pogoji.
Pooblaščenec lahko dela samo v mejah pooblastila.
Pogodba, ki jo je sklenil pooblaščenec v pooblastiteljevem imenu v mejah pooblastila, veže pooblastitelja.
Pogodba, ki jo je pooblaščenec sklenil v mejah pooblastila, veže pooblastitelja, tudi če ni izrecno rečeno, da je sklenjena v njegovem imenu, če je le nasprotna stranka to vedela ali je morala vedeti.
Pogodba pooblastitelja ne veže, kolikor je pooblaščenec prekoračil meje pooblastila.
Vendar tudi taka pogodba pooblastitelja veže, če nasprotna stranka ni vedela in ni mogla vedeti, da je pooblaščenec prekoračil meje pooblastila.
Če je pooblaščenec pri sklenitvi pogodbe prekoračil meje pooblastila in je nasprotna stranka za to vedela ali je morala vedeti, veže sklenjena pogodba pooblastitelja v mejah danega pooblastila, če je pogodbo po njem naravi mogoče izpolniti v teh mejah.
Pooblaščenec je tudi tisti, ki mu je stranka zaupala takšno službo, ki navadno obsega tudi pooblastilo za sklepanje nekaterih pogodb in za opravljanje nekaterih drugih opravil v mejah te službe.
Pogodba, ki jo sklene kdo v imenu drugega brez njegovega pooblastila, je za tako zastopanega obvezna samo, če pogodbo pozneje potrdi.
Stranka, s katero je pogodba sklenjena, sme od nepooblaščeno zastopanega zahtevati, da v primernem roku izjavi, ali se s pogodbo strinja.
Če nepooblaščeno zastopani v danem roku pogodbe ne potrdi, pogodba nasprotne stranke več ne veže.
V takem primeru lahko stranka, s katera je bila pogodba sklenjena, zahteva odškodnino od tistega, ki je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil pogodbo, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila za sklenitev pogodbe.
Pogodba, ki se sklene na podlagi pooblastila, ki je nehalo veljati, veže tistega, ki je to pooblastilo dal, če nasprotna stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da pooblastilo več ne velja.
8. Posebne določbe v pogodbi
Stranke se lahko dogovorijo za aro.
Če je ara dogovorjena, je pogodba sklenjena šele, ko je ara dana.
Ara se vračuna pri izpolnitvi obveznosti, če pa to ni mogoče, se vrne pri izpolnitvi.
Če se obveznost izpolnjuje v obrokih, se ara vračuna ali vrne pri izpolnitvi zadnjega obroka.
Če ne pride do izpolnitve pogodbe po sporazumu strank ali zaradi vzroka, za katerega ni nobena stranka odgovorna, je aro treba vrniti.
Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna tista stranka, ki je aro dala, se lahko nasprotna stranka zadovolji s tem, da obdrži aro, namesto da bi zahtevala izpolnitev pogodbe ali odškodnine.
Če zahteva stranka, ki je sprejela aro, odškodnino, lahko aro vračuna ali pa jo vrne.
Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro sprejela, sme nasprotna stranka namesto izpolnitve pogodbe ali odškodnine terjati vrnitev dvojne are.
Stranka, ki je dala aro, ne more odstopiti od pogodbe s prepustitvijo are nasprotni stranki in tega tudi ne more storiti nasprotna stranka z vrnitvijo dvojne are, razen če velja ara po teh uzancah za odstopnino.
Stranke se lahko dogovorijo, da sme ena ali pa vsaka od njih odstopiti od pogodbe, če da nasprotni stranki odstopnino.
Odstopnina je lahko določeni znesek denarja ali kaka druga premoženjska korist.
Če upravičena stranka odstopi od pogodbe in da nasprotni stranki odstopnino, ne more nobena stranka več zahtevati izpolnitve pogodbe.
Stranke lahko določijo rok, do katerega sme upravičena stranka odstopiti od pogodbe.
Če ta rok s pogodbo ni določen, sme upravičena stranka odstopiti od pogodbe vse dotlej, dokler ne izteče rok za izpolnitev njene obveznosti.
Vendar pa pravica stranke do odstopa od pogodbe preneha zmeraj takrat, ko začne izpolnjevati svoje obveznosti ali ko začne sprejemati izpolnitev od nasprotne stranke.
Če je hkrati z aro dogovorjena pravica do odstopa od pogodbe, velja ara za odstopnino.
V tem primeru izgubi aro stranka, ki jo je dala, če odstopi od pogodbe; dvojno aro pa mora vrniti stranka, ki jo je sprejela, če odstopi od pogodbe.
9. Sporazumne spremembe pogodb
Že sklenjena pogodba se lahko spremeni s sporazumom strank.
Če se s spremembo pogodbe določi kaj nemogočega ali nedovoljenega, sprememba ne velja, pogodba pa ostane v veljavi.
10. Sporazumni odstop od pogodbe
Stranke se lahko dogovorijo, da sme ena ali vsaka od njih odstopiti od pogodbe,
Stranke se lahko dogovorijo za rok, do katerega sme upravičena stranka odstopiti od pogodbe.
Če tak rok ni dogovorjen, je odstop upravičene stranke veljaven le, če je sporočen nasprotni stranki pred iztekom časa, ki je določen za začetek izpolnjevanja njene obveznosti; če ta čas ni določen, pa prej, preden je nasprotna stranka začela izpolnjevati svoje obveznosti.
Vendar preneha pravica stranke, da odstopi od pogodbe, zmeraj takrat, ko začne izpolnjevati svoje obveznosti ali začne sprejemati izpolnitev nasprotne stranke.
Če je predmet pogodbe individualno določena stvar, pa stranka, ki jo mora dobaviti, take stvari ne izdeluje serijsko, je odstop veljaven le, če ji je sporočen, preden je začela pripravljati izdelavo te stvari.
11. Sprememba in razveljavljenje pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Če bi zaradi nenavadnih dogodkov, ki jih ob času sklepanja pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, izpolnitev obveznosti postala za eno od strank očitno pretežka ali bi ji povzročila preveliko izgubo, sme stranka zahtevati, da se pogodba spremeni ali celo razveljavi.
Stranka ne more zahtevati, da se pogodba spremeni ali razveljavi zaradi spremenjenih okoliščin, ki so nastopile po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.
Pri presoji, ali je zahtevek za spremembo ali razveljavljenje pogodbe utemeljen, in tudi, ali naj se pogodba spremeni ali razveljavi, je treba upoštevati namen pogodbe, navadno nevarnost pri pogodbah take vrste, trajanje in učinek nenavadnih dogodkov kakor tudi koristi ene in druge stranke.
Za nenavadne dogodke, zaradi katerih se lahko zahteva sprememba ali razveljavljenje pogodbe, veljajo zlasti:
naravni dogodki, kot so suša, poplava, potres;
upravni ukrepi, kot so prepoved ali omejitev uvoza ali izvoza in druge omejitve blagovnega prometa, sprememba sistema cen, sprememba tarif in predpisanih cen, sprememba standardov;
gospodarski pojavi, kot so posebno nagel in velik padec ali skok cen.
Zaradi nenavadnih dogodkov se lahko spremenijo tiste določbe pogodbe, ki so bile s takimi dogodki prizadete. Te so zlasti določbe o ceni, o količini predmeta, o višini drugih obveznosti, o času, kraju in načinu izpolnitve pogodbe. Namesto tega pa se lahko določi tudi kaj drugega.
Če zahteva katera izmed strank spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, sme nasprotna stranka odstopiti od pogodbe in velja, kakor da pogodba sploh ni bila sklenjena.
Če zahteva katera izmed strank razveljavljenje pogodbe, sme nasprotna stranka zahtevati, da pogodba ostane v veljavi, če predlaga spremembo pogodbenih določil.
Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati spremembo ali razveljavljenje pogodbe, mora svoj zahtevek sporočiti nasprotni stranki, kakor hitro zve za takšne okoliščine, sicer je odgovorna za škodo, ki jo je pretrpela nasprotna stranka zaradi tega, ker ji zahtevek ni bil pravočasno sporočen.
Stranka mora izpolnjevati svoje obveznosti s skrbnostjo, kakor se to zahteva v poslovnem prometu.
Stranka ne more zahtevati od nasprotne stranke, da izpolni obveznost, če je sama ni izpolnila ali je ni pripravljena izpolniti, razen če iz pogodbe, njene narave ali okoliščin izhaja, da sme zahtevati izpolnitev od nasprotne stranke vnaprej.
Če se da utemeljeno sklepati, da katera od strank ne bo izpolnila svoje obveznosti, sme nasprotna stranka od nje terjati varščino za izpolnitev obveznosti.
Stranka, ki zahteva varščino, sme odkloniti izpolnitev svoje obveznosti, dokler varščine ne dobi.
Stranka, ki zahteva varščino, sme odstopiti od pogodbe, če varščine ne dobi v primernem roku.
Pogodbeno obveznost sme z dolžnikovim privoljenjem izpolniti kdo drug tudi proti upnikovi volji, razen če nima upnik upravičene koristi od tega, da obveznost izpolni dolžnik sam.
Če mora dolžnik izmed dveh ali več stvari ali dejanj izročiti ali izpolniti le eno, ima pravico izbire dolžnik.
Dolžnik, ki je začel izpolnjevati svojo obveznost ali je kako drugače izbral dajatev, ne more več odstopiti od svoje izbire.
Če so predmet obveznosti stvari, dotočene po vrsti, ne preneha dolžnikova obveznost, četudi mu vse take stvari po naključju propadejo.
Če so predmet pogodbe stvari določenega izvora, upnik ni dolžan sprejeti stvari drugega izvora, četudi so boljše kakovosti, kot je bila dogovorjena.
Obveznost je izpolnjena tudi takrat, kadar upnik namesto dolgovane stvari ali storitve sprejme drugo stvar ali storitev.
Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve obveznosti, če vsi deli obveznosti sestavljajo celoto ali če ima upravičeno korist od izpolnitve obveznosti v celoti.
Če se kraj izpolnitve obveznosti ne da določiti po naravi pogodbe ali po drugih okoliščinah, je treba obveznost izpolniti v kraju, kjer je imel dolžnik svoj sedež ali prebivališče ob sklenitvi pogodbe, če s temi uzancami ni za posamezne primere določeno kaj drugega.
B) Izpolnitev kupne pogodbe
Prodajalec mora kupcu izročiti blago.
Izročitev po teh uzancah so vsa tista dejanja, ki jih mora prodajalec opraviti po pogodbi in naravi kupčije, da bi kupec lahko prevzel blago.
Kupec mora opraviti vsa dejanja, ki jih je po pogodbi ali naravi kupčije dolžan opraviti, da bi prodajalcu omogočil izročitev blaga, in blago prevzeti.
Blago se mora izročiti v kraju, kjer je prodajalec imel ob sklenitvi pogodbe svoj sedež ali svoje prebivališče.
Če ima prodajalec ob sklenitvi pogodbe več poslovalnic v različnih krajih, se mora blago izročiti v kraju tiste poslovalnice, od koder je prodajalec poslal svojo ponudbo oziroma, kjer je sprejel kupčevo ponudbo.
Če imata obe stranki sedež ali prebivališče v kraju izročitve, se mora blago izročiti v prodajalčevem skladišču v tem kraju, sicer pa na nakladalni postaji, v nakladalnem pristanišču ali v prodajalčevem pristajališču.
Če ima prodajalec v kraju izročitve več skladišč in se mora blago izročiti v njegovem skladišču, določi prodajalec, v katerem skladišču naj se blago izroči.
Če je nakladalna postaja, nakladalno pristanišče ali pristajališče, kjer bi se moralo blago izročiti, oddaljeno več kot deset km od prodajalčevega skladišča, se mora blago izročiti v njegovem skladišču.
Individualno določeno blago se mora izročiti v kraju, kjer je to blago bilo ob sklenitvi pogodbe, ali kjer bi moralo biti izdelano, če sta stranki tedaj vedeli, da je blago tam oziroma da mora biti izdelano v tem kraju.
Blago, določeno po vrsti, ki se po pogodbi mora vzeti iz določenega skladišča ali zaloge, se mora izročiti v kraju, kjer je bilo skladišče ali zaloga ob sklenitvi pogodbe.
Če se je prodajalec zavezal, da bo izročil blago v določenem kraju, pa zaradi prekinitve prometa ali drugih ovir te obveznosti ne more izpolniti, mora to sporočiti kupcu.
V takem primeru je kupec upravičen terjati izločitev blaga v kraju, kjer je blago, vendar mora to sporočiti prodajalcu takoj, ko dobi sporočilo, ali ko kako drugače zve za nastale ovire.
Če mu je bilo blago izročeno v kraju, kjer je bilo, sme kupec od kupnine odšteti vse prevozne stroške, ki bi jih sicer po pogodbi trpel prodajalec.
Če je podan dvom o tem, ali se mora blago izročiti v kraju odprave ali v namembnem kraju, se mora izročiti v odpravnem kraju.
Za odpravni kraj velja nakladalna postaja, nakladalno pristanišče ali pristajališče prodajalca.
Za kraj namembe velja tisti kraj, kjer mora biti blago po pogodbi izročeno.
b) Način izročitve (dobave)
Po vrsti določeno blago ni izročeno vse dotlej, dokler se kupcu namenjeno blago jasno ne loči od drugega.
Kadar pa tako blago predstavlja celoto, od katere se lahko kupcu namenjeni del loči šele tedaj, ko kupec pride k prevzemu, velja blago za izročeno, ko je prodajalec ukrenil vse, kar je potrebno, da se kupcu omogoči prevzem, in ko je od njega zahteval, naj blago prevzame.
Če mora prodajalec poslati blago v kraj, ki je različen od kraja izročitve, velja, da je blago izročeno, ko je oddano prevozniku ali špediterju.
Če kupec ni določil prevoznika ali špediterja, je prodajalec odgovoren za njihovo izbiro.
Če se blago izroča v prodajalčevem skladišču zaradi tega, ker je nakladalna postaja, nakladalno pristanišče ali pristajališče oddaljeno več kot deset kilometrov od njegovega skladišča, velja, da je blago izročeno, ko je v prodajalčevem skladišču naloženo na kamion ali drugo prevozno sredstvo.
Če kupec v prodajalčevem skladišču izbere blago in se izbrano blago loči od drugega zaradi odprave, velja, da je s tem blago izročeno.
Prodajalec mora trpeti stroške, zvezane s pripravo blaga za izročitev.
Prodajalec mora preskrbeti embalažo.
Če vrsta embalaže v pogodbi ni določena, je prodajalec dolžan dati navadno embalažo.
Če take navade ni, mora biti embalaža takšna:
da varuje zapakirano blago in da je tako zapakirano blago primerno za prevoz po najnižji prevozni postavki;
da ustreza pogojem, ki so predpisani za sprejem blaga v prevoz z vsemi prevoznimi sredstvi, ki so v pogodbi predvidena; če pa v pogodbi prevozna sredstva niso določena, pa mora embalaža ustrezati pogojem, ki so določeni za sprejem blaga za prevoz s prevoznimi sredstvi, ki se po naravi kupčije navadno uporabljajo.
Blago se mora izročiti v roku, določenem s pogodbo.
Če rok izročitve s pogodbo ni določen, velja, da je dogovorjena takojšnja izročitev.
Če je rok izročitve v pogodbi dogovorjen z besedami »takoj«, »promptno«, »hitro«, »nujno« ali s podobnimi besedami, pomeni to, da se mora blago izročiti v osmih dneh od sklenitve pogodbe.
Če je rok izročitve v pogodbi določen z izrazi:
»v začetku meseca« - pomeni to čas od prvega do vštetega desetega dne v mesecu;
»v prvi polovici meseca« - pomeni to čas od prvega do vštetega petnajstega dne v mesecu;
»sredi meseca« - pomeni to čas od enajstega do vštetega dvajsetega dne v mesecu;