3393. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. oktobra 1996.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1996.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-B)
V zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94 – odločba US in 69/94 – odločba US) se 4. člen, naslov poglavja za 8. členom, členi od 9. do vključno 16. člena, 28., 31., 38., 46., 47., 53., 54., 55., 59. in 62. člen, naslov poglavja za 76. členom, členi od 77. do vključno 87. člena, 101. člen ter členi od 102. do vključno 107. člena črtajo.
V 2. členu, drugem odstavku 64. člena, prvem in drugem odstavku 66. člena, tretji alinei 70. člena in drugem odstavku 75. člena se besedi “napeljave, naprave” v različnih sklonih nadomestita z besedo “inštalacije” v ustreznih sklonih.
V 24. členu in tretjem odstavku 57. člena se besede “republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo” nadomestijo z besedami “minister, pristojen za graditev”.
V začetnem stavku 17. člena, prvem odstavku 18. člena, 19. in 32. členu, prvem, drugem in tretjem odstavku 37. člena, prvem odstavku 44. člena, prvem odstavku 45. člena, prvem odstavku 60. člena, peti alinei tretjega odstavka 61. člena, prvem odstavku 66. člena, drugi alinei 68. člena in prvi alinei 70. člena se besedi “tehnična dokumentacija” v različnih sklonih nadomestita z besedama “projektna dokumentacija” v ustreznih sklonih.
V 51., 52. in 76. členu se besedi “izvajalska organizacija” nadomestita z besedama “izvajalsko podjetje”.
V prvem odstavku 1. člena se besede “in rekonstrukcijo vseh objektov” nadomestijo z besedami “objektov ter predpisuje lastnosti gradbenih proizvodov in pogoje za njihovo uporabo”.
Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:
“Graditev objektov po tem zakonu je projektiranje in gradnja.”
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo podzemnih objektov, ki se z uporabo rudarskih metod dela gradijo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin.”
V 2. členu se za besedami “sam gradbeni objekt” doda vejica in besedi “del objekta”, za besedami “z vgrajenimi napeljavami in napravami” se doda besedilo v oklepaju “v nadaljnjem besedilu: inštalacije”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Gradbeni proizvodi po tem zakonu so tisti gradbeni materiali, iz njih izdelani gradbeni elementi ter drugi izdelki, ki so namenjeni za trajno vgraditev v objekte in je od njih odvisno izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte.”.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Gradnja po tem zakonu je gradnja novih objektov ali rekonstrukcija objektov.
Gradnja po tem zakonu obsega pripravljalna dela na gradbiščih, izvajanje gradbenih del, montažo in vgrajevanje strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvajanje zaključnih gradbenih del.
Določbe tega zakona, ki veljajo za gradnjo, se uporabljajo tudi za odstranjevanje ali rušenje objektov.”
V 5. členu se za besedama “Pripravljalna dela” dodata besedi “na gradbiščih”, besedilo “za zgraditev objekta, oziroma zgraditi pred začetkom gradnje ali med gradnjo objekta” pa se nadomesti z besedama “zaradi gradnje”.
V prvem odstavku 6. člena se črtajo besede “naprave, napeljave ali oprema” in besede “oziroma njegovih delov”, besedilo “ki vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode, na spremembo jakosti hrupa” pa se nadomesti z besedami “ki lahko vplivajo na okolje”.
V drugem odstavku se besedi “in komunalnih” nadomestita za besedami “komunalnih in telekomunikacijskih”, znak “PTT” pa se nadomesti z besedo “zračnega”.
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
Projektiranje je izdelovanje projektne dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje.
Tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov.”
V 7. členu se črtajo besede “oziroma rekonstrukcijo objekta”, besedilo “šele, ko izda pristojni organ zanjo gradbeno dovoljenje” pa se nadomesti z besedilom “na podlagi gradbenega dovoljenja”.
Za 8. členom se dodajo nov naslov poglavja in novi 8.a, 8.b, 8.c, 8.č, 8.d in 8.e členi, ki se glasijo:
“II. GRADBENI PROIZVODI IN BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE
Gradbeni proizvodi morajo, ob normalnem vzdrževanju v ekonomsko sprejemljivi dobi brez večjih poškodb in prekomerne obrabe, prenesti vse vplive normalne rabe in okolja tako, da objekt, v katerega so vgrajeni, ves čas svoje uporabe izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:
1.
trdnost in stabilnost;
3.
higiensko, zdravstveno in okoljevarstveno zaščito;
4.
varno uporabo objekta;
6.
varčevanje z energijo in toplotno zaščito.
S tehničnimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da bodo objekti izpolnjevali eno, več ali vse bistvene zahteve iz prejšnjega odstavka.
Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev iz prejšnjega člena morajo novi objekti v javni rabi, ki so zgrajeni po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir.
Pri novih stanovanjskih zgradbah z več kot desetimi stanovanji morajo zahtevo iz prejšnjega odstavka izpolnjevati skupni prostori ter najmanj ena desetina vseh stanovanj.
Gradbeni proizvodi morajo biti skladni s tehničnimi predpisi ali pa mora biti zanje izdano tehnično soglasje.
S tehničnimi predpisi se podrobneje določijo tehnične in druge zahteve, ki jim morajo ustrezati gradbeni proizvodi.
S tehničnimi predpisi se določi tudi način ugotavljanja skladnosti gradbenih proizvodov.
Tehnične predpise za gradbene proizvode in objekte izdaja minister, pristojen za graditev.
Skladnost gradbenih proizvodov s tehničnimi predpisi se ugotavlja s preskušanjem, nadzorom nad kontrolo kakovosti in certificiranjem.
Skladnost gradbenih proizvodov se potrdi s certifikatom.
Preskušanje, nadzor nad kontrolo kakovosti in certificiranje izvajajo osebe, ki jih izmed oseb, akreditiranih po zakonu o standardizaciji, določi minister, pristojen za graditev.
Proizvajalec mora izvajati kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov, ki jih proizvaja in o tem voditi ustrezno dokumentacijo.
Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabnosti gradbenega proizvoda za predviden namen.
Tehnično soglasje se lahko izda za proizvode, za katere v Republiki Sloveniji še ni tehničnega predpisa, za katere odbor izvedencev meni, da zanje tehnični predpis ne more biti izdan ali za proizvode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.
Na zahtevo proizvajalca ali uvoznika gradbenega proizvoda in na predlog odbora izvedencev izda tehnično soglasje minister, pristojen za graditev.
Minister iz prejšnjega odstavka s pravilnikom določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.
Minister, pristojen za graditev, imenuje odbor izvedencev, ki opravlja naslednje naloge:
1.
predlaga izdajo tehničnega soglasja po določbah prejšnjega člena;
2.
sodeluje pri pripravi tehničnih predpisov iz 8.a, 8.c in 8.d člena tega zakona;
3.
po odredbi ministra opravlja še druge strokovne naloge.
Odbor izvedencev opravlja svoje naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za graditev.”
V naslovu III. poglavja se beseda “TEHNIČNA” nadomesti z besedami “PROJEKTIRANJE IN PROJEKTNA”, v 17. členu pa se pred prvo alineo doda nova prva alinea, ki se glasi:
Sedanja prva, druga, tretja, četrta in peta alinea postanejo druga, tretja, četrta, peta in šesta alinea.
V prvem odstavku 18. člena se za besedo “dokumentacija” doda vejica in besede “razen idejnega projekta,”, za besedami “izdelana v skladu “ se dodajo besede “z lokacijskimi pogoji oziroma”, za besedami “za varstvo okolja” pa se dodajo besede “ter varstvo naravne in kulturne dediščine”.
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
Idejni projekt obsega zlasti tehnični opis objekta, opis tehnološkega dela z navedbo opreme in njenimi osnovnimi karakteristikami, opis ukrepov varstva okolja, karakteristične gradbene načrte in situacije z osnovnimi gabariti, prikaz usklajenosti projektne rešitve s pogoji za poseg v prostor, osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost idejnih rešitev ter tehnološko shemo in dispozicijski načrt opreme z vpisanimi osnovnimi podatki.”
V 19. členu se besedilo “projektov oziroma delov: projekt gradbenega dela objekta, projekt napeljav, naprav in opreme” nadomesti z besedilom “načrtov iz 27. člena tega zakona”.
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Dejavnost iz 6.a člena tega zakona sme opravljati gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: projektivno podjetje).”
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Projektivno podjetje sme pričeti opravljati svojo dejavnost, ko je vpisano v imenik projektivnih podjetij pri inženirski zbornici iz IX. oddelka tega zakona.
Projektivno podjetje dobi ob vpisu v imenik identifikacijsko številko.
Projektivno podjetje mora uporabljati svojo identifikacijsko številko v enotnem žigu projektivnih podjetij na vsaki zaključeni sestavini projektne dokumentacije.
Obliko in vsebino enotnega žiga projektivnih podjetij določi inženirska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev.”
Za 26. členom se dodajo novi 26.a, 26.b, 26.c, 26.č, 26.d, 26.e in 26.f členi, ki se glasijo:
Projektivno podjetje mora za vsak načrt imenovati odgovornega projektanta.
Odgovorni projektant je odgovoren za skladnost načrta s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.
Kadar se izdelujeta dva ali več načrtov je treba določiti odgovornega vodjo projekta.
Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost posameznih načrtov v projektu in kakovost obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah projektne dokumentacije.
Odgovorni projektanti in odgovorni vodje projekta so lahko osebe, ki so vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev pri inženirski zbornici (v nadaljevanju: pooblaščeni inženirji).
V imenik pooblaščenih inženirjev se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji;
2.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir oziroma inženir ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije;
3.
da ima pri inženirski zbornici opravljen strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena tega zakona;
4.
da ima diplomirani inženir najmanj tri leta delovnih izkušenj, inženir pa najmanj deset let delovnih izkušenj;
5.
da je član inženirske zbornice.
Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov iz 3. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za graditev.
Imenik pooblaščenih inženirjev vsebuje naslednje podatke:
4.
strokovni in znanstveni naslov;
5.
podatke o specialističnih znanjih;
6.
podatke o opravljenem strokovnem izpitu;
7.
identifikacijsko številko;
8.
podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih.
Pooblaščeni inženir mora inženirski zbornici sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik v 15 dneh po nastanku spremembe.
Pred vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev mora posameznik predložiti identifikacijsko številko podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju ali potrdilo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, da ni v delovnem razmerju.
Posameznik ob vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev dobi identifikacijsko številko, ki je nanj trajno vezana.
Kadar je posameznik pri projektivnem podjetju v delovnem razmerju, je njegova identifikacijska številka sestavljena iz številke, ki je nanj trajno vezana in identifikacijske številke projektivnega podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju.
Identifikacijsko številko iz prejšnjega odstavka sme pooblaščeni inženir uporabljati samo skupaj z enotnim žigom projektivnega podjetja, drugače pa le, če s tem to podjetje pisno soglaša.
O vpisu in izbrisu iz imenika projektivnih podjetij oziroma imenika pooblaščenih inženirjev odloča organ, določen s statutom inženirske zbornice.
Zoper odločbo o vpisu ali izbrisu iz imenika je dovoljen upravni spor.
Pooblaščeni inženir se izbriše iz imenika:
-
če pisno zahteva izbris;
-
če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;
-
če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti;
-
če mu je v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika ali izključitve iz inženirske zbornice.
Projektivno podjetje se izbriše iz imenika, če je izbrisano iz sodnega registra ali če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.
Projektivno podjetje se mora pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
Projektivno podjetje mora tudi poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij za objekte iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
Kontrolo iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: revizija načrtov gradbenih konstrukcij) mora projektivno podjetje poveriti drugemu projektivnemu podjetju.
Revizijo načrta gradbenih konstrukcij lahko za projektivno podjetje opravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke, ki ni sodeloval pri izdelavi načrta, ki je predmet revizije, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.”
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Projekti iz 19. do 22. člena tega zakona se sestojijo iz posameznih načrtov.
Vrste načrtov po tem zakonu so:
2.
načrti krajinske arhitekture;
3.
načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti;
4.
načrti strojnih inštalacij;
5.
načrti električnih inštalacij;
7.
načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte;
8.
drugi načrti za gradnjo objektov.”
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Odgovorni projektant posameznega načrta iz drugega odstavka prejšnjega člena mora imeti naslednji strokovni naslov:
-
za načrt arhitekture: diplomirani inženir arhitekture;