Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega...

469. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025

Na podlagi četrtega odstavka 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 111/13 - ZMEPIZ-1, 95/14 - ZUJF-C, 47/15 - ZZSDT, 61/17 - ZUPŠ, 64/17 - ZZDej-K, 36/19, 189/20 - ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 - ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 - ZNUZSZS, 141/22 - ZNUNBZ, 40/23 - ZČmIS-1 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025

I. DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa vsebino dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: programi), opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2025.

(2)

Programi se ne nanašajo na osebe, zavarovane v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti, ter na osebe, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovane za pravice do zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen za obvezno zdravstveno zavarovanje.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

administrativno tehnični kader je kader, ki izvaja podporne funkcije za temeljne procese;

2.

akutna bolnišnična obravnava predstavlja reševanje aktualnega zdravstvenega problema osebe na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti preko izvajanja terapevtskih oziroma diagnostičnih postopkov pri resnih akutnih boleznih, poškodbah, zastrupitvah ali drugih nujnih stanjih (kot na primer porod) in pri preprečevanju poslabšanja oziroma komplikaciji pri kroničnih boleznih, poškodbah ali stanjih, ki bi lahko ogrozila življenje ali normalne funkcije osebe;

3.

brezšivna skrb je farmacevtska obravnava pacienta za zagotavljanje neprekinjene preskrbe in prenosa informacij o zdravljenju z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva, ki zagotavlja boljše izide zdravljenja z zdravili;

4.

celotna vrednost programa pomeni vrednost storitev, ki je zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem;

5.

CBZ je centralna baza zdravil. Je osrednja referenčna nacionalna zbirka podatkov o zdravilih, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Med drugim vsebuje podatke o razvrščenih zdravilih in živilih, podatke o omejitvi predpisovanja in izdajanja ter podatke o cenah zdravil in živil za obračun in podatke o najvišji priznani vrednosti zdravil ali živil na določen dan. Cene in najvišje priznane vrednosti v CBZ so brez DDV. Izvajalci jo za potrebe predpisovanja, izdajanja in obračuna v svoje sisteme uvažajo dnevno v obliki XML;

6.

cena zdravila za obračun v CBZ je najvišja cena, po kateri Zavod zdravilo plača izvajalcu. Je regulirana cena, in sicer najvišja dovoljena cena ali izredna višja dovoljena cena. Če se Zavod s proizvajalcem zdravil oziroma njegovim zastopnikom dogovori za nižjo ceno, je cena zdravila za obračun dogovorjena cena;

7.

cena živila za obračun v CBZ je najvišja cena, po kateri Zavod živilo plača izvajalcu. Je dogovorjena cena, ki jo Zavod dogovori s proizvajalcem živil ali njegovim zastopnikom;

8.

defektolog v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica defektolog v zdravstveni dejavnosti;

9.

deležniki so Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in se vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, obseg sredstev, izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci;

10.

DMS je diplomirana medicinska sestra in diplomirani zdravstveni tehnik;

11.

DORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk;

12.

DPOR je državni program za obvladovanje raka;

13.

DS1, DS3a, DS5 je dežurna služba v skladu s pravilnikom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči;

14.

ePIZ je elektronski predlog imenovanemu zdravniku;

15.

iCKZ je integrirani center za krepitev zdravja;

16.

izvajalec je izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;

17.

javni zavod je zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost;

18.

koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki ji je na podlagi zakona, ki določa zdravstveno dejavnost, podeljena koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti;

19.

logoped v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica logoped v zdravstveni dejavnosti;

20.

LZM je ločeno zaračunljiv material;

21.

ministrstvo je Ministrstvo za zdravje;

22.

MoE NRV je mobilna enota nujnega reševalnega vozila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;

23.

MoE VUZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in diplomirani zdravstvenik za izvajanje intervencij NMP na terenu in ambulanti;

24.

MOE VDZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in tehnik zdravstvene nege za izvajanje neodložljivih zdravstvenih storitev na domu in ambulanti;

25.

NIJZ je Nacionalni inštitut za javno zdravje;

26.

NMP je nujna medicinska pomoč;

27.

nacionalna evidenca je evidenca vseh pacientov oziroma nosilcev bolezni, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni, kamor pa ne sodijo interne evidence izvajalcev. Naziv evidence, vsebino, namen, naziv upravljavca ter druge karakteristike so opredeljene v zakonu, ki ureja zbirke podatkov oziroma v drugih predpisih;

28.

nacionalni register bolezni je register vseh pacientov, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni. Naziv registra, vsebina, namen, naziv upravljavca in druge karakteristike nacionalnega registra so opredeljeni v zakonu, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu, oziroma v drugih predpisih;

29.

navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov je navodilo, kjer so opisana pravila obračunavanja storitev in materialov po posameznih dejavnostih ter nabor podatkov, ki jih morajo izvajalci evidentirati za opravljene storitve ter pravila za pripravo in izstavljanje dokumentov za obračun, ki jih pripravi Zavod in objavi na svoji spletni strani. Sestavni del navodila so šifranti za obračun zdravstvenih storitev;

30.

neakutna bolnišnična obravnava se izvaja po končani akutni bolnišnični obravnavi (končana diagnostika bolezenskega stanja, uvedena ustrezna terapija, zaključeno zdravljenje in določena rehabilitacija), ko zaradi zdravstvenega stanja ali socialnih razlogov ni možen odpust pacienta v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. Neakutna bolnišnična obravnava obsega podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo;

31.

OZG je Osnovno zdravstvo Gorenjske;

32.

pediater je zdravnik specialist pediatrije;

33.

podvrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 2;

34.

prvi pregled je prvi pregled v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;

35.

pozitivna lista zdravil in živil je lista, na katero so razvrščena zdravila in živila, ki se prepisujejo na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

36.

psiholog je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica psiholog v zdravstveni dejavnosti;

37.

seznam A je seznam ampuliranih in drugih zdravil za ambulantno zdravljenje;

38.

seznam B je seznam bolnišničnih zdravil;

39.

socialni delavec je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica socialni delavec v zdravstveni dejavnosti;

40.

SOUS je Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije;

41.

SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki;

42.

TZN je tehnik zdravstvene nege;

43.

tim je opredeljen za enega nosilca programa posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ali za storitev ter vključuje vrsto in število zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter administrativno tehnični kader;

44.

UC je urgentni center;

45.

SUC je satelitski urgentni center;

46.

utež je storitev, izražena v relativnih enotah;

47.

visoka cena količnika je cena, ki se izračuna na podlagi načrtovanega celotnega prihodka za dejavnost dispanzerja za ženske in načrtovanega števila količnikov za storitve;

48.

vrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 1 (v nadaljnjem besedilu: VZD);

49.

ZD je zdravstveni dom;

50.

zdravstvena storitev je storitev, ki jo določa zakon, ki ureja pacientove pravice;

51.

zobozdravnik je doktor dentalne medicine, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo;

52.

ZORA je državni presejalni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu;

53.

ZTM je Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino;

54.

ZVC je zdravstveno vzgojni center;

55.

zavod je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

56.

živila so živila za posebne zdravstvene namene.

II. DEL

PROGRAM STORITEV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

I. Splošne usmeritve za načrtovanje in izvajanje programa

3. člen

(načrtovanje programov)

(1)

Izvajalec programe načrtuje na ravni plana iz pogodb preteklega leta, razen za programe, za katere je s to uredbo določeno drugače.

(2)

Javni zavod programe storitev iz 184. člena te uredbe načrtuje najmanj na ravni plana iz pogodbe preteklega leta in največ do ravni realizacije preteklega leta, razen programov splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter zobozdravstva za mladino, ki se načrtujejo na ravni plana iz pogodbe preteklega leta in drugih programov, za katere je s to uredbo določeno drugače.

(3)

Če izvajalec za program, ki je plačan po realizaciji, v preteklem letu ni imel realizacije, se zanj obseg programa opredeli na podlagi pričakovane realizacije, ki jo oceni izvajalec, vendar ne manj kot 1.

(4)

Če izvajalec določeno storitev izvaja v obsegu, ki je na letni ravni manjši od 75 storitev, Zavod z izvajalcem ne sklene pogodbe o izvajanju te storitve.

(5)

Prejšnji odstavek se ne uporablja za storitve, kjer je število storitev na nacionalni ravni manjše od 75 in te storitve izvajata največ dva izvajalca ter za programe, ki se načrtujejo na podlagi realizacije preteklega leta.

(6)

Izvajalec načrtuje programe in poroča realizacijo programov ločeno po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti, razen v dejavnostih zobozdravstva za odrasle, mladinskega zobozdravstva ter zobozdravstva za študente, kjer program zdravljenja in protetike načrtuje skupaj.

4. člen

(dogovor o spremembi programa)

Zavod in izvajalec lahko tekom koledarskega leta s pogodbo dogovorita dodatni program ali povečanje obstoječega programa za tiste vrste zdravstvene dejavnosti, za katere so v tej uredbi opredeljena dodatna finančna sredstva (sprememba programa).

5. člen

(nadomestitev izbranega osebnega zdravnika)

(1)

V primeru prenehanja zaposlitve izbranega osebnega zdravnika mora izvajalec zagotoviti drugega zdravnika, sicer se mu program ustrezno zmanjša. Ko izvajalec zaposli novega izbranega osebnega zdravnika, se mu program poveča.

(2)

Povečanje oziroma zmanjšanje programa se izvede na podlagi pisnega obvestila izvajalca Zavodu o zaposlitvi novega izbranega osebnega zdravnika s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, ko Zavod prejme obvestilo, brez sklenitve aneksa k pogodbi.

6. člen

(začasni in trajni prevzem ter prestrukturiranje programa)

(1)

Če izvajalec šest mesecev ne zagotavlja vsaj 90 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori začasni prevzem celotnega nerealiziranega programa in o tem obvesti ministrstvo. Če začasnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti z izvajalcem znotraj iste območne enote, Zavod začasni prevzem programa dogovori med izvajalci izven te območne enote. Zavod začasni prevzem programa dogovori primarno z izvajalci, ki imajo oziroma do začasnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.

(2)

Če izvajalec eno leto ne zagotavlja vsaj 90 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori trajni prevzem celotnega nerealiziranega programa v soglasju z ministrstvom. Če trajnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti znotraj iste območne enote, Zavod dogovori trajni prevzem programa med izvajalci izven te območne enote. Zavod trajne prevzeme programa primarno dogovori z izvajalci, ki imajo oziroma do trajnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.

(3)

Zavod na podlagi ugotovitev iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede začasni in trajni prevzem med izvajalci v okviru iste območne enote oziroma izven te območne enote, če prevzem znotraj iste ni mogoč. Prevzeme Zavod izvede do 10. septembra oziroma do 10. marca.

(4)

Zavod spremlja realizacijo posameznih programov, in sicer:

-

do 31. avgusta za prvo polovico pogodbenega leta,

-

do 28. februarja za drugo polovico pogodbenega leta in

-

za celotno pogodbeno leto.

(5)

Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka in število dogovorjenih prevzemov Zavod, upoštevajoč ugotovljeno realizacijo posameznih programov, po potrebi prevzem dogovori večkrat letno, najkasneje do 30. oktobra.

(6)

Zavod in izvajalec lahko v skladu s potrebami prebivalstva dogovorita prestrukturiranje programa med dejavnostmi v okviru sredstev, izračunanih v skladu s to uredbo. Dogovorjeno prestrukturiranje programa med dejavnostmi potrdi ministrstvo.

(7)

Prestrukturiranje iz prejšnjega odstavka se ne sme nanašati na preteklo obdobje.

(8)

Prestrukturiranje programa, za katerega so s to uredbo dogovorjena dodatna sredstva za namen skrajševanja čakalnih dob, ni dopustno.

(9)

Prestrukturiranje programa ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto lahko predlaga tudi Zavod, pri čemer upošteva podatke o realiziranem obsegu programa v preteklem pogodbenem letu, o številu čakajočih pacientov in čakalnih dobah.

II. Posebne usmeritve za načrtovanje in izvajanje programa

1. Program otroškega in šolskega dispanzerja, splošne in družinske medicine in turistične ambulante

7. člen

(program v dispanzerju za otroke in šolarje)

(1)

V dispanzerju za otroke in šolarje se program kurative in preventive načrtuje ločeno, in sicer program kurative v obsegu 75 % tima in program preventive v obsegu 25 % tima. Delež je vezan na zdravnika, ki je izbrani osebni zdravnik. Če izbrani osebni zdravnik ne izvaja preventive, je njegov program kurative v obsegu 100 % tima.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za koncesionarja, ki ima v koncesijski pogodbi opredeljeno drugačno razmerje med programom kurative in programom preventive, program načrtuje v skladu s koncesijsko pogodbo.

8. člen

(program otroškega in šolskega dispanzerja v drugih zavodih)

(1)

ZD Koper za zagotavljanje storitev v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič ter ZD Ajdovščina za zagotavljanje dispanzerja za otroke in šolarje v CIRIUS Vipava načrtujeta kurativno dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe iz preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za to dejavnost iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

CIRIUS Kamnik načrtuje program kurative in preventive dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za otroški in šolski dispanzer kurativa iz Priloge 1 te uredbe.

9. člen

(dodatni tim)

(1)

Javni zavod lahko za izvajanje programa splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja zaposli in v pogodbi z Zavodom dogovori dodatni tim, če presega število glavarinskih količnikov glede na pogodbeno dogovorjene time in normativ iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Število glavarinskih količnikov se ugotavlja na prvi dan v mesecu.

(3)

Ob zaposlitvi dodatnega tima javni zavod Zavodu sporoči ime in priimek novega nosilca programa in njegov ordinacijski čas, pri čemer javni zavod ni upravičen do uveljavljanja prehodnega obdobja dveh let za financiranje dodatnega tima v višini 80 % kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe.

10. člen

(ambulante specializantov družinske medicine in otroškega in šolskega dispanzerja)

(1)

Za povečanje dostopnosti do osebnega splošnega zdravnika izvajalec v dejavnosti družinske medicine kot nosilca ambulante specializant družinske medicine prijavi vsakega specializanta družinske medicine v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo in vzpostavi ustrezen tim. Izvajalec za vzpostavitev ambulante specializanta družinske medicine Zavodu posreduje:

-

ime in priimek specializanta,

-

datum začetka vzpostavitve ambulante,

-

predvideni datum zaključka specializacije.

(2)

V otroškem in šolskem dispanzerju lahko izvajalec kot nosilca te dejavnosti prijavi tudi specializanta pediatrije v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. V primeru iz prejšnjega stavka, se zahtevek za povračilo stroškov specializacije, ki jih izvajalec v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, pridobi iz proračuna za tega specializanta, zmanjša za delež prijave specializanta kot nosilca programa otroškega in šolskega dispanzerja.

11. člen

(program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu)

(1)

Program splošne in družinske medicine, ki se izvaja v socialno varstvenem zavodu, se načrtuje na podlagi števila postelj iz Priloge 14 te uredbe, in pet ur dela tima na posteljo na leto, pri čemer je 1.250 ur en tim.

(2)

Izvajalec programa iz prejšnjega odstavka in socialno varstveni zavod s posebnim dogovorom natančneje uredita izvajanje tega programa.

(3)

Če izvajalec programa ne zagotavlja v pogodbenem obsegu ali ne sklene dogovora o izvajanju programa s socialno varstvenim zavodom, lahko socialno varstveni zavod Zavodu predlaga sklenitev pogodbe z drugim izvajalcem splošne in družinske medicine. V tem primeru se izvajalcu, ki bi sicer moral zagotoviti program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu, ta program odšteje od dogovorjenega programa.

(4)

Ob ustanovitvi novega socialno varstvenega zavoda ali ob širitvi obstoječih zmogljivosti se izvajalcu dodeli dodaten obseg programa oziroma tima splošne in družinske medicine.

(5)

Spremenjen obseg programa splošne ambulante v socialno varstvenem zavodu ne vpliva na obseg in vrednost programa drugih ambulant splošne in družinske medicine, ki jih zagotavlja izvajalec.

12. člen

(program splošne in družinske medicine v Domu na Krasu)

Program splošne in družinske medicine v Domu na Krasu, ki ga izvaja ZD Sežana, se zaradi potreb po dodatni psihiatrični obravnavi stanovalcev v dogovorjenem deležu prestrukturira v program psihiatrija v ZD Sežana.

13. člen

(program družinske obravnave za zdrav življenjski slog)

Program družinske obravnave za zdrav življenjski slog izvajajo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (v nadaljnjem besedilu: ZD Maribor), ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Domžale, ZD Žalec, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Piran, OZG (ZD Kranj), ZD Slovenske Konjice, ZD Brežice, ZD Ivančna Gorica, ZD Idrija, ZD Izola, ZD Logatec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Ptuj, ZD Krško, OZG (ZD Radovljica), ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.

14. člen

(pediatrični tim v programu družinske obravnave za zdrav življenjski slog)

(1)

Pediater in DMS za program družinske obravnave za zdrav življenjski slog sta del pediatričnega tima za preventivo.

(2)

Materialni stroški, ki so del kalkulacije za pediatrični tim, vključujejo:

-

materialne stroške družinske obravnave za zdrav življenjski slog,

-

materialne stroške za delovanje pediatričnega tima (npr. udeležba na usposabljanjih in rednih izpopolnjevanjih ter drugih strokovnih srečanjih),

-

aktivnosti sodelovanja in povezovanja v zdravstveni dejavnosti s partnerji v lokalnih skupnostih (npr. šola),

-

izvajanje komunikacijskih/medijskih aktivnosti,

-

nakup didaktičnih pripomočkov/orodij za izvajanje obravnav.

15. člen

(preventivni pregledi registriranih športnikov)

Preventivne zdravstvene preglede registriranih športnikov v 5. in 7. razredu osnovne šole lahko izvajajo izvajalci, za katere je seznam zdravnikov objavljen na spletni strani programa ZDAJ.

16. člen

(turistične ambulante)

Zavod ZD, ki pokriva območje občine Bovec, Piran in Kranj ter občin, ki mejijo na te občine, kadar število storitev za zavarovane osebe, ki imajo stalno prebivališče izven navedenih občin, v letnem merilu presega 5 % vseh opravljenih storitev v dejavnosti splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjih, zagotovi dodatna sredstva, in sicer za ZD Piran v višini sredstev za 0,2 tima, ZD Tolmin v višini 0,5 tima in OZG Kranj v višini 0,4 tima.

2. Dispanzer za ženske

17. člen

(program v dispanzerju za ženske)

(1)

Program dispanzerja za ženske je sestavljen iz količnikov iz glavarine in količnikov iz obiskov.

(2)

Plan količnikov iz obiskov vključuje storitve preventive in kurative.

(3)

Za izvajalca se letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu načrtuje na podlagi opredeljenih zavarovanih žensk na aktivnega nosilca dejavnosti in neaktivnega nosilca, največ dve leti na dan 30. 11. 2024.

(4)

Letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu se oblikuje v višini tretjine opredeljenih zavarovanih žensk v starostnem obdobju od 20 do 64 let in na podlagi relativne vrednosti odvzema brisa na malignost iz preventivnega namena.

(5)

Sestavni del programa dispanzerja za ženske so tudi storitve ultrazvoka. Izvajalec, ki teh storitev ne opravlja sam, storitve ultrazvoka naroča pri drugem izvajalcu in kot naročnik tudi plača storitev.

(6)

V dispanzerju za ženske lahko izvajalec za širitev programov kot nosilca te dejavnosti prijavi tudi specializanta ginekologije in porodništva v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. Zahtevek za povračilo stroškov dela s strani proračuna za tega specializanta se zmanjša za delež prijave kot nosilca dispanzerja za ženske.

3. Farmacevtsko svetovanje

18. člen

(program farmacevtskega svetovanja)

(1)

Zdravniki na primarni ravni v program farmacevtskega svetovanja napotujejo zavarovane osebe s polifarmakoterapijo in zavarovane osebe, za katere menijo, da so težave lahko posledica jemanja zdravil.

(2)

Zdravniki družinske splošne in specialistične zunajbolnišnične dejavnosti v program farmacevtskega svetovanja napotujejo zavarovane osebe:

-

s polifarmakoterapijo,

-

s težavami, povezanimi z zdravili,

-

s terapevtsko rezistentno boleznijo,

-

pred uvedbo zdravil z visokim tveganjem za součinkovanje.

(3)

Program lahko pridobijo zdravstveni domovi, ki za izvajanje tega programa pridobijo specialista klinične farmacije.

(4)

Program lahko pridobijo zdravstveni domovi in bolnišnice, ki za izvajanje tega programa pridobijo specialista klinične ali lekarniške farmacije z veljavno licenco in pridobljeno kompetenco za izvajanje storitve farmakoterapijskega pregleda.

(5)

Zdravnik z delovnim nalogom v program farmacevtskega svetovanja napotuje v zdravstveni zavod, v katerem dela. Če zdravstveni zavod programa ne izvaja, lahko zdravnik zavarovano osebo napoti k drugemu izvajalcu.

(6)

Seznam oseb, ki lahko opravljajo delo v programu farmacevtskega svetovanja, vodi Lekarniška zbornica Slovenije, ki ga ob vsaki spremembi pošlje Zavodu. Nabor podatkov za seznam določi Zavod. Zavod pa ga objavi na svojih spletnih straneh.

(7)

Izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo za izvajanje programa farmacevtskega svetovanja, organizira ambulanto za program farmacevtskega svetovanja za izvajanje farmakoterapijskih pregledov najmanj enkrat tedensko, če ima v pogodbi dogovorjeno 0,2 tima oziroma sorazmerno več ali manj, ob večjem ali manjšem pogodbeno dogovorjenem timu, v okviru delovnih tednov ter z upoštevanjem delovnega časa.

(8)

V okviru programa farmacevtskega svetovanja se lahko izdela osebna kartica zdravila (OKZ), ki se prenese v CRPP in se ob izpolnjevanju meril vključi v brezšivno skrb.

(9)

Zavod spremlja podatke o porabi predpisanih zdravil in živil na recept ter zdravil s seznama A in B za vse zdravnike predpisovalce ter kazalnike kakovostnega predpisovanja zdravil za zdravnike splošne in družinske medicine ter pediatre z opredeljenimi zavarovanimi osebami in o njih letno obvešča zdravnike.

(10)

Določbi prvega in tretjega odstavka iz tega člena veljata do 30. junija 2025.

4. Fizioterapija

19. člen

(program fizioterapije)

(1)

Izvajalec program fizioterapije načrtuje v številu timov in v številu uteži v skladu s kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe. Program fizioterapije ne vključuje specialnih fizioterapevtskih obravnav, ki jih izvajalec načrtuje posebej.

(2)

Specialne fizioterapevtske obravnave se opredelijo v pogodbi med izvajalcem in Zavodom, če ima izvajalec zaposlenega fizioterapevta, ki je na podlagi predhodnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo vpisan v Seznam izvajalcev za specialne fizioterapevtske obravnave. Seznam iz prejšnjega stavka objavi Zavod na svoji spletni strani.

(3)

Podlaga za načrtovanje specialne fizioterapevtske obravnave je realizirano število specialnih fizioterapevtskih obravnav v preteklem letu. Ob vključitvi novega fizioterapevta, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se v izvajanje specialne fizioterapevtske obravnave, v letu, ko začne opravljati delo, načrtuje 100 specialnih fizioterapevtskih obravnav letno.

5. Patronažna zdravstvena nega

20. člen

(program patronažne zdravstvene nege)

(1)

Izvajalec število nosilcev v dejavnosti patronažne zdravstvene nege načrtuje na podlagi pogodbe preteklega leta in po izobrazbeni strukturi.

(2)

Načrtovani obseg programa izvajalca se opredeli v številu storitev, in sicer se za en tim načrtuje 1.350 storitev na letni ravni.

(3)

V program patronažne zdravstvene nege sodijo tudi storitve, povezane z asistirano peritonealno dializo. Načrtovani obseg teh storitev Zavod dogovori v pogodbi z izvajalcem.

(4)

Izvajalci patronažne zdravstvene nege posebej načrtujejo sredstva za sodobne obloge za rane v višini 5.000 eurov na tim letno.

21. člen

(patronažna zdravstvena nega v oskrbovanih stanovanjih)

Patronažno zdravstveno nego v oskrbovanih stanovanjih lahko izvaja javni zavod, ki ima to dejavnost opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ali koncesionar za izvajanje zdravstvene nege na domu oziroma patronažne zdravstvene nege.

6. Centri za duševno zdravje, dispanzer za mentalno zdravje, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

22. člen

(program centrov za duševno zdravje)

(1)

Program centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: CDZOM) in centrov za duševno zdravje odraslih (v nadaljnjem besedilu: CDZO) se vzpostavi in izvaja na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

(2)

CDZOM sestavlja en tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe, CDZO pa dva tima, in sicer tim za ambulantno obravnavo in tim za skupnostno psihiatrično obravnavo, določen v Prilogi 1 te uredbe.

(3)

Po vzpostavitvi programa CDZOM oziroma CDZO se ZD na regionalnem območju, ki ga pokriva CDZOM oziroma CDZO, za vsak program priznata dva tima patronažne zdravstvene nege.

(4)

NIJZ v sodelovanju z ministrstvom spremlja realizacijo programa CDZOM in CDZO in na spletnih straneh NIJZ objavlja mesečna poročila.

23. člen

(CDZOM)

(1)

CDZOM se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za tim iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Pogoj za začetek financiranja programa CDZOM je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas. Izjemoma je lahko v CDZOM, kjer v treh poskusih niso uspeli pridobiti nosilca programa v zahtevanem obsegu, in ob pozitivnem mnenju NIJZ, nosilec programa specialist klinične psihologije v polovičnem obsegu polnega delovnega časa, pri čemer ta specialist klinične psihologije ne more biti hkratni nosilec programa dveh timov CDZOM.

(3)

Minimalna kadrovska sestava tima CDZOM obsega:

1.

zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, zaposlenega za polovični delovni čas ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas ali specialista klinične psihologije za polovični delovni čas ob pozitivnem mnenju NIJZ,

2.

tri psihologe,

3.

enega defektologa ali enega delovnega terapevta ali dva logopeda,

4.

enega socialnega delavca,

5.

eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,

6.

administrativno tehnični kader v skladu s petim odstavkom 80. člena te uredbe.

(4)

Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa CDZOM.

24. člen

(CDZO)

(1)

CDZO se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za ambulantno obravnavno in skupnostno psihiatrično obravnavo iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Pogoj za začetek financiranja programa ambulantne obravnave CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas. V primeru, kadar je nosilec programa specialist klinične psihologije, je potrebno zagotoviti redno vključevanje zdravnika specialista psihiatrije v program ambulantne obravnave CDZO vsaj v obsegu 20 % polnega delovnega časa.

(3)

Minimalna kadrovska sestava tima programa ambulantne obravnave CDZO obsega:

-

enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas in enega zdravnika specialista psihiatrije v obsegu 20 % polnega delovnega časa,

-

eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,

-

enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

-

dva psihologa,

-

administrativno tehnični kader v skladu s petim odstavkom 76. člena te uredbe.

(4)

Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Pogoj za začetek financiranja programa skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.

(6)

Minimalna kadrovska sestava tima programa skupnostne psihiatrične obravnave v okviru CDZO obsega:

1.

enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

2.

enega delovnega terapevta,

3.

tri DMS,

4.

enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

5.

enega psihologa,

6.

administrativno tehnični kader v skladu s petim odstavkom 76. člena te uredbe.

(7)

Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz petega odstavka tega člena.

25. člen

(vključitev obstoječih programov v CDZOM in CDZO)

(1)

Ob vzpostavitvi CDZOM oziroma CDZO se obstoječi program izvajalca s področja psihiatrije, pedopsihiatrije, klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje do obsega standarda iz Priloge 1 te uredbe vključijo v program CDZOM in CDZO.

(2)

Pri OZG Kranj in ZD Ljubljana se vključitev programov iz prejšnjega odstavka izvede v okviru ZD, vključenih v OZG Kranj, in enot ZD Ljubljana.

26. člen

(program dispanzerja za mentalno zdravje)

(1)

Nosilec dejavnosti dispanzerja za mentalno zdravje je psiholog, defektolog ali logoped.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je nosilec dispanzerja za mentalno zdravje v Območni enoti Kranj ortopedagog, v Območni enoti Ljubljana pa za tri time specialist pedagog.

27. člen

(program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog)

(1)

Program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog se, upoštevajoč število obravnav v letu 2023 in število vzdrževanih v metadonskem programu v letu 2023, oblikuje v številu timov, v skladu s Prilogo 20 te uredbe.

(2)

Podatki o obravnavanih osebah in številu oseb, vključenih v opioidno substitucijsko terapijo oziroma opioidno agonistično terapijo vzdrževalni metadonski program, se ob pripravi letnega programa posodobijo z zadnjimi znanimi podatki. Na tej podlagi se izvede ustrezna prerazporeditev timov med ZD iz Priloge 20 te uredbe, v okviru skupnega števila timov.

7. Zdravstvena vzgoja

28. člen

(program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje in študente, šola za starše ter reproduktivno zdravstveno varstvo žensk)

(1)

Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela za izvajanje in pripravo vsebin zdravstvene vzgoje znaša 1.400 ur na nosilca tima zdravstvene vzgoje.

(2)

Izvajalci v okviru programa zdravstvene vzgoje opravljajo tudi program šole za starše.

(3)

Če šolo za starše na posameznem območju opravlja izvajalec, ki ne izvaja programa zdravstvene vzgoje, se ta program določi na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe in načrtovanega števila delavnic.

(4)

Izvajalec zdravstvene vzgoje nameni najmanj 40 % letnega obsega ur efektivnega dela za izvajanje zdravstvene vzgoje in največ 60 % za ostale aktivnosti povezane s programom, kot so organizacija, priprava in prevoz.

29. člen

(ZVC in iCKZ)

(1)

Plan zdravstveno vzgojnih delavnic je določen v Prilogi 16 te uredbe.

(2)

Finančna sredstva za izvajanje podpornih aktivnosti so določena glede na velikost centra in so opredeljena v Prilogi 16 te uredbe.

30. člen

(program iCKZ)

(1)

iCKZ izvaja programe za krepitev zdravja in pogovornih ur odrasle populacije, otrok in mladostnikov, aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih, vodenje iCKZ, zdravstveno vzgojo projektnega učenja mladih odraslih in v mladinskih centrih ter varno vadbo za nosečnice.

(2)

Izvajalci programa iCKZ so ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD dr. Franca Ambrožiča Postojna (v nadaljnjem besedilu: ZD Postojna), ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija, ZD Logatec, ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Ptuj, ZD Krško, ZD Laško, ZD Radovljica, ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.

(3)

Finančna sredstva za vodenje strokovne skupine za preventivo ter preventivnih timov posameznih šol oziroma vrtcev se zagotavljajo za ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD Postojna, ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija, ZD Logatec, ZD Celje, ZD Vrhnika in ZD Sevnica v skladu s Prilogo 1 te uredbe.

31. člen

(zmanjšanje tveganega pitja alkohola)

Izvajalec, ki v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, zagotavlja preventivni program, načrtuje dve individualni svetovanji za zmanjšanje tveganega pitja alkohola na leto.

8. Pravica do obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev

32. člen

(obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležba v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanje otrok in šolarjev)

(1)

Za izvedbo javnega razpisa za program obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev se pooblasti Zavod. Ministrstvo poda soglasje na osnutek razpisne dokumentacije in na izbor ponudnikov.

(2)

Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.

9. Državni preventivni programi SVIT, DORA, ZORA, DPOR

33. člen

(program SVIT)

(1)

Program SVIT in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. Nosilec programa SVIT je NIJZ.

(2)

Zavod sklene pogodbo s pooblaščenimi presejalnimi kolonoskopskimi centri in pooblaščenimi kolonoskopisti. NIJZ enkrat letno, do 15. februarja, seznani Zavod in izvajalce z ažurnim seznamom pooblaščenih centrov.

(3)

Za zavarovane osebe s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu, za katere izbrani osebni zdravnik presodi, da zdravstveno niso sposobni za ambulantno presejalno kolonoskopijo, se presejalna diagnostična, presejalna terapevtska ali operativna kolonoskopija lahko opravi z varnostno hospitalizacijo pacienta. Hospitalne skrining kolonoskopije se plačajo po skupinah primerljivih primerov (v nadaljnjem besedilu: SPP) iz rednega programa. Pogoj za obračun hospitalno izvedenih kolonoskopij Zavodu je poročanje v informacijski sistem Progama SVIT in potrditev Programa SVIT o opravljeni storitvi.

34. člen

(program DORA)

(1)

Program DORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.

(2)

V letu 2025 se poleg navedenega izvaja pilotni projekt za širitev programa DORA za ženske stare od 45 do 49 let, na način, da bo v program DORA v tej starostni skupini vključenih 5.000 žensk. Na podlagi odzivnosti in potreb po dodatni diagnostiki v tej starostni skupini bo pripravljen izračun dodatnih kapacitet za širitev programa na celotno populacijo žensk v tej starostni skupini v prihodnjih letih.

35. člen

(program ZORA)

(1)

Program ZORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.

(2)

Za promocijo, spremljanje, vodenje in koordiniranje programa ZORA se Onkološkemu inštitutu Ljubljana zagotovijo sredstva v višini iz pogodbe preteklega leta. Sredstva so namenjena za financiranje plače vodje registra ZORA, DMS, epidemiologa in analitika ter za materialne stroške podjemnih pogodb, izobraževanj in službenih poti, tiskovin, promocije, poštnino in informacijsko podporo.

(3)

V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva za dejavnost programa ZORA določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.

36. člen

(program DPOR)

(1)

Nosilec programa DPOR je Onkološki inštitut Ljubljana, ki opravlja dejavnosti koordinacije, spremljanja, vodenja, spodbujanja in promocije aktivnosti za zmanjševanje bremena raka v državi.

(2)

Sredstva za dejavnost programa DPOR so namenjena za plače koordinatorja DPOR, namestnika koordinatorja DPOR, strokovnega sodelavca za komunikacijsko podporo in materialne stroške za podjemne pogodbe, komunikacijske aktivnosti, organizacijo dogodkov, izobraževanja, službene poti in tiskovine.

(3)

V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva iz prejšnjega odstavka določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.

10. Dežurstvo v osnovni zdravstveni dejavnosti, nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi

37. člen

(dežurstvo)

(1)

Dežurna služba se izvaja:

-

ob praznikih,

-

ob delavnikih od 20. do 7. ure naslednjega dne,

-

ob vikendih: od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti pri izvajalcih izvaja ob sobotah, nedeljah in praznikih na lokacijah in v ordinacijskem času:

-

Ljubljana od 8. do 13. ure,

-

Celje, Kranj in Maribor od 8. do 13. ure,

-

Koper, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto od 8. do 12. ure.

(3)

K ordinacijskemu času iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu prizna ena ura za pripravo na delo.

(4)

Dežurna služba se izvaja v ambulanti ZD ali v urgentnem centru (v nadaljnjem besedilu: UC) in se financira s sredstvi nosilcev dežurne službe, ki imajo za program dežurne službe sklenjeno pogodbo z Zavodom.

(5)

Odškodninsko odgovornost v primeru škodnega dogodka nosi organizator dežurne službe.

38. člen

(helikopterska NMP)

Zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto NMP zagotavlja OZG in ZD Maribor, ekipo za sekundarne helikopterske prevoze pa zagotavlja Univerzitetni klinični center (v nadaljnjem besedilu: UKC) Ljubljana.

39. člen

(program NMP)

(1)

Program NMP z dežurno službo je določen v Prilogi 16 te uredbe.

(2)

Ministrstvo spremlja izvajanje programa NMP z dežurno službo in na spletnih straneh ministrstva objavlja obdobna poročila.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvajalci, na podlagi predhodnega soglasja ministrstva in v okviru finančnih sredstev iz te uredbe, izvajanje programa NMP začasno prilagodijo tako, da se dogovorijo o zagotavljanju skupnih dežurnih mest pri izvajanju službe NMP. Izvajalci so po prejemu soglasja ministrstva o tem dolžni obvestiti Zavod.

40. člen

(zagotavljanje NMP v posameznih UC)

(1)

Splošna bolnišnica Celje zagotavlja NMP z 1,5 ekipe MoE VUZ in 3,5 ekipe MoE NRV za prebivalce na območju izpostav območne enote Zavoda Celje, Šentjur in Žalec ter delovanje programa DS1 v Enoti za hitre preglede UC Celje.

(2)

V zagotavljanje NMP iz prejšnjega odstavka, vključno z dežurno službo, se po razporedu, ki ga določi Splošna bolnišnica Celje, vključujejo zdravniki ZD Celje in koncesionarji z območja občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.

(3)

Splošna bolnišnica Celje za zagotavljanje delovanja pediatrične urgentne službe (v nadaljnjem besedilu: PUC) načrtuje 1 ekipo standarda »PUC - Pediatrična urgentna ambulanta«. V delovanje PUC se vključujejo pediatri iz območne enote Zavoda Celje.

41. člen

(zagotavljanje NMP na območju izpostav območne enote Zavoda Koper, Izola, Piran)

(1)

Za prebivalce na območju izpostave območne enote Zavoda Koper, Izola in Piran, NMP zagotavlja UC v Splošni bolnišnici Izola in ekipe NMP ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran, v skladu s Prilogo 16 te uredbe.

(2)

Delovanje enote za hitre preglede v UC v rednem delovnem času zagotavlja Splošna bolnišnica Izola, v dežurni službi pa ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran s timi iz Priloge 16 te uredbe, ki vključujejo:

-

dve dežurni ekipi v času dežurstva,

-

eno dodatno dežurno ekipo pediatra ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 18. uro,

-

eno dodatno dežurno ekipo v poletnem času in ob praznikih, skupaj 102 dni letno na lokaciji ZD Piran v Luciji med 7. in 22. uro, ki vključuje tudi reševalno vozilo z reševalcem,

-

zdravstveni kader za izvajanje koordinacije.

42. člen

(zagotavljanje NMP na območju Ljubljane)

(1)

Za izvajanje NMP z dežurno službo na območju mestne občine Ljubljana ZD Ljubljana načrtuje:

-

3 time vozila urgentnega zdravnika,

-

1 tim vozila dežurnega zdravnika - neodložljivi hišni obiski,

-

2,5 tima enote za hitre preglede v rednem delovnem času,

-

5 timov dežurne službe 1,

-

1,5 tima triaže in sprejema,

-

0,8 tima programa UC - Enote za bolezni.

(2)

Za izvajanje programa NMP UKC Ljubljana zagotovi:

-

12 timov MOE nujnega reševalnega vozila,

-

1 tim motornega kolesa,

-

sredstva za izvajanje helikopterske NMP in dispečerske službe zdravstva v višini sredstev iz pogodbe preteklega leta.

43. člen

(program nenujnih reševalnih prevozov)

Program nenujnih reševalnih prevozov in sanitetnih prevozov se oblikuje v skladu s Prilogo 16 te uredbe.

11. Zobozdravstvena dejavnost

44. člen

(program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami)

(1)

Program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami Zavod dogovori v pogodbi z UKC Ljubljana, ZD Maribor in ZD Murska Sobota.

(2)

Storitve iz programa iz prejšnjega odstavka se izvajajo v splošni anesteziji.

45. člen

(program čeljustne in zobne ortopedije)

V dejavnosti čeljustne in zobne ortopedije (v nadaljnjem besedilu: ortodontija) izvajalec načrtuje vključitev najmanj 60 dodatnih zavarovanih oseb v ortodontsko zdravljenje in najmanj 90 prvih pregledov, šifra storitve 01008, preračunano na en tim.

46. člen

(vzgoja za ustno zdravje)

(1)

Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela na enega nosilca tima za izvajanje in pripravo vsebin vzgoje za ustno zdravje znaša 1.400 ur.

(2)

Izvajalec vzgoje za ustno zdravje realizira najmanj 40 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za izvajanje vzgoje za ustno zdravje in največ 60 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za pripravo (npr. organizacija, čas za prevoz, čas za pripravo, vabljenje).

12. Dejavnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje

47. člen

(dejavnost NIJZ)

(1)

Program ugotavljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni se načrtuje v obsegu, in sicer:

(2)

NIJZ program nabave in distribucije cepiv načrtuje v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili ter v sklopu tega programa zagotavlja odgovorne osebe, ki na cepilnem mestu skrbijo za sprejem, shranjevanje, izdajo in transport zdravil ter pregled dokumentacije, ki omogoča sledljivost zdravil.

(3)

Distribucija cepiv iz prejšnjega odstavka vključuje:

-

zagotovitev sistema sledenja serije,

-

zagotovitev hitrega odpoklica serije,

-

zagotovitev stalnih evidenc o zalogah in razdeljenih cepivih,

-

vodenje podatkov o nepravilnem transportu in shranjevanju, uporabi in ostalih podatkov za varno uporabo cepiv.

(4)

NIJZ zagotavlja stalno pripravljenost zdravnika specialista s področja epidemiologije in v ta namen načrtuje sredstva v višini 194.700,64 eura v cenah za januar 2025. Sredstva se valorizirajo po enaki metodologiji kot materialni stroški, ki so vračunani v programe storitev.

(5)

NIJZ program priprave, koordiniranja, vodenja in evalvacije programov vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, vzgoje za ustno zdravje, priprave na porod in starševstvo oziroma šole za starše, zdravstvene vzgoje za odrasle in preventivnih programov, ki se izvajajo v okviru primarne zdravstvene dejavnosti, načrtuje v številu timov iz razpredelnice, in sicer:

Izvajalec glede na območno enoto Zavoda	Število timov
- program NIJZ - OE Celje	3,00
- program NIJZ - OE Koper	2,00
- program NIJZ - OE Kranj	2,00
- program NIJZ - OE Ljubljana	5,00
- program NIJZ - OE Maribor	3,00
- program NIJZ - OE Murska Sobota	1,80
- program NIJZ - OE Nova Gorica	1,00
- program NIJZ - OE Novo mesto	1,80
- program NIJZ - OE Ravne na Koroškem	1,00
Skupaj:	20,60

(6)

NIJZ je nosilec koordinacije in vodenja programa preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvu ter spremljanja dejavnikov tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Sredstva za izvajanje programa so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe. Sredstva NIJZ nakazuje redno v trimesečjih tistim koordinatorjem, ki delo opravljajo v obsegu dva dni na mesec in o tem poročajo. Preostala sredstva se porabijo za nacionalno vodenje in koordiniranje programa ter spremljanje podatkov o dejavnikih tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni.

(7)

Delo regijskih koordinatorjev se opravlja izven rednega delovnega časa.

(8)

NIJZ se za koordinacijo, strokovno podporo pri implementaciji, spremljanju in evalviranju programa Skupaj za zdravje, za zagotavljanje stroškov kadra in materialne stroške zagotovi 280.662,00 eura.

(9)

NIJZ se za program zmanjševanja škode uporabe prepovedanih drog zagotovi 189.349,00 eura.

(10)

NIJZ se za koordinacijo in upravljanje implementacije centrov za duševno zdravje zagotovi 494.562,00 eura.

(11)

NIJZ se za zagotavljanje podpornih zdravstveno-vzgojnih gradiv zagotovi 220.642,00 eura.

(12)

NIJZ se za širitev mentorske mreže edukatorjev-mentorjev za podporo izvajalcem nemedikamentoznih obravnav na področju sladkorne bolezni tipa 2 v ZVC za povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvene dejavnosti zagotovi 8.700,00 eura.

(13)

NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za implementacijo nemedikamentoznih obravnav za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v 61 ZD zagotovi 547.062,53 eura.

(14)

NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za upravljanje programa ZDAJ za otroke, mladostnike in študente zagotovi 700.000,00 eura.

(15)

NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za vzpostavitev novih 15 integriranih centrov za krepitev zdravja, podpore njihovemu delovanju ter zagotavljanju kakovosti preventivnih obravnav in obravnav za krepitev zdravja v centrih za krepitev zdravja zagotovi 153.261,24 eura.

13. Zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov

48. člen

(zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov)

Izvajalec zagotavlja zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov v ambulanti zavoda za prestajanje kazni zapora, v obsegu in času, ki je določen v programu Priloge 6 te uredbe. V preostalem času zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov zagotavljajo na klic, s hišnim obiskom ali na lokaciji ZD.

14. Specialistična zunajbolnišnična dejavnost

49. člen

(minimalno število prvih pregledov)

(1)

Zavod v pogodbah z izvajalci opredeli minimalno število prvih pregledov na tim za naslednje vrste oziroma podvrste zdravstvene dejavnosti:

(2)

Kadar se posamezna subspecialna vrsta zdravstvene dejavnosti izloči iz druge vrste zdravstvene dejavnosti, se prvi pregledi pri tej subspecialni dejavnosti načrtujejo na podlagi izvajalčevih podatkov o realiziranih prvih pregledih.

50. člen

(program CT in MR preiskav)

(1)

Načrtovani obseg CT- in MR-preiskav javnega zavoda od 1. januarja 2025 je enak realiziranemu številu preiskav v preteklem letu. Načrtovani obseg CT- in MR-preiskav koncesionarja od 1. januarja 2025 je enak realiziranemu številu preiskav v letu 2023, povečan za število preiskav, ki je enako številu čakajočih nad dopustno čakalno dobo na dan 1. januarja 2025. V letu 2026 je načrtovani obseg CT- in MR-preiskav koncesionarja enak načrtovanemu obsegu preiskav v letu 2025.

(2)

Pogodbena vrednost programa za CT- in MR-preiskave javnega zavoda od 1. januarja 2025 je enaka realizirani vrednosti programa v preteklem pogodbenem letu. Pogodbena vrednost programa za CT- in MR-preiskave koncesionarja od 1. januarja 2025 je enaka realizirani vrednosti programa v pogodbenem letu 2023, povečani za vrednost preiskav iz naslova čakajočih nad dopustno čakalno dobo na dan 1. januarja 2025. Ta vrednost se izračuna kot zmnožek števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo na dan 1. januarja 2025 in vrednostjo povprečne preiskave v letu 2023.

51. člen

(načrtovanje sredstev za laboratorij v dejavnosti nefrologije)

(1)

V dejavnosti nefrologije se posebej načrtujejo sredstva za laboratorij, pri čemer znaša vrednost ene enote laboratorija 163.932 eurov. Število enot je enako planu iz pogodb preteklega leta.

(2)

Koncesionarji, ki izvajajo program nefrologije, in ki so v letu 2024 nefrološke storitve obračunali v okviru internistike, v letu 2025 nefrološke storitve obračunajo v okviru modela plačevanja za nefrologijo, ki je bil uveden v letu 2024. Obseg programa potrdita Zavod in ministrstvo.

52. člen

(načrtovanje programa nevrologije)

Izvajalce, ki imajo v pogodbi z Zavodom dogovorjen program samo za EMG ali nevrofiziologijo z EEG in EMG, ne planirajo celotnih ali subspecialističnih pregledov. Ti izvajalci lahko obračunajo Zavodu samo storitve EMG in EEG.

15. Paliativna oskrba otrok in odraslih

53. člen

(program in izvajalci)

(1)

Program paliativne oskrbe odraslih (v nadaljnjem besedilu: PO - Odrasli) in otrok (v nadaljnjem besedilu: PO - Otroci) se vzpostavi in izvaja na primarni ravni, sekundarni in terciarni zdravstveni dejavnosti kot osnovna (v nadaljnjem besedilu: OPO) in specializirana paliativna oskrba (v nadaljnjem besedilu: SPO). Izvajalci OPO so vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki prihajajo v stik s pacienti in njihovimi svojci. Izvajalci SPO so zdravstveni delavci in sodelavci z dodatnimi/specialnimi znanji iz paliativne oskrbe, ki oskrbujejo paciente s kompleksnejšimi težavami.

(2)

OPO in SPO se lahko izvajajo v vseh okoljih (prilagojeno potrebam pacienta in njegovih bližnjih ter starosti pacienta), torej v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, socialno varstvenih zavodih, hospicih in na pacientovem domu. OPO se za odrasle izvaja tudi na oddelkih za neakutno obravnavo.

(3)

Mreža dejavnosti PO-Odrasli in PO-Otroci se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standardov Državnega program paliativne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: DPPO) za odrasle in z Načrtom paliativne oskrbe otrok na vseh zdravstvenih nivojih (v nadaljnjem besedilu: NPOO) oziroma po priporočilih pristojnega RSK za paliativno oskrbo. Program PO-Otrok se vsebinsko in po deležu izvajanih storitev razlikuje od programa PO-Odrasli zaradi vrste bolezni, poteka in oskrbe otrok, čustvenega bremena, komunikacije, socialne stiske, željenega mesta oskrbe in umiranja in sestave timov, ki nudijo POO skladno z Načrtom paliativne oskrbe otrok.

(4)

Nosilec programa mobilnega paliativnega tima je zdravnik specialist družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, anesteziologije, onkologije, reanimatologije in perioperativne medicine ali splošne kirurgije.

54. člen

(upravičenci)

Upravičenci do paliativne oskrbe so zavarovane osebe, ki potrebujejo paliativno obravnavo in imajo podano paliativno oceno.

55. člen

(specializirana paliativna oskrba - nosilec, vsebina dela, regija, dejavnosti in obseg dela)

(1)

Nosilec programa specializirane paliativne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: SPO) - Odrasli na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstva je zdravnik specialist kliničnih strok z dodatnim znanjem iz paliativne oskrbe oziroma za program SPO - Otroci specialist pediater z dodatnim znanjem iz paliativne oskrbe.

(2)

Tim SPO pri svojem strokovnem delu upošteva smernice pristojnega RSK za paliativno oskrbo.

(3)

Tim SPO - Odrasli zagotavlja in koordinira paliativno oskrbo prebivalcem regije, usklajeno z DPPO.

(4)

Tim SPO - Otroci zagotavlja in koordinira paliativno oskrbo prebivalcem regije, usklajeno z NPOO.

(5)

Dejavnosti SPO se za odrasle izvajajo v bolnišnicah (Akutni oddelki za paliativno oskrbo, v nadaljnjem besedilu: OAPO), dnevnih bolnišnicah (v nadaljnjem besedilu: DHPO), ambulantah za zgodnjo paliativno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: AZPO), konziljarni službi (v nadaljnjem besedilu: KSPO) in na domu (Mobilne paliativne enote, v nadaljnjem besedilu: MPT), dejavnosti SPO za otroke pa v bolnišnicah (HPO), dnevni bolnišnici (DHPO), ambulanti za paliativno oskrbo (APO), konziljarni službi (KSPO) in na domu (Mobilne paliativne enote, v nadaljnjem besedilu: MPT).

(6)

Časovni obseg dela SPO:

-

dejavnost bolnišnične oskrbe se izvaja 24/7; za odrasle na OAPO po standardih in priporočilih pristojnega RSK za paliativno oskrbo; za otroke se HPO izvaja na otroških oddelkih, ki niso posebej imenovani kot oddelki za paliativno oskrbo.

-

AZPO se izvaja za odrasle, pokretne paciente najmanj dva dni v tednu, APO za otroke en dan v tednu;

-

MPT zagotavlja obiske na domu in v zavodih (domovih za starejše, zavodih za usposabljanje, delo in varstvo, kjer bivajo otroci z gibalno oviranostjo in motnjo v duševnem razvoju) za slabše pokretne paciente s kompleksnimi potrebami vse dni v tednu;

-

KSPO se izvaja v bolnišnicah regije vse dni v tednu;

-

Telefonska podpora pacientom in njihovim bližnjim, svetovanje osebnim zdravnikom, patronažni službi, zdravnikom v specialistični bolnišnični dejavnosti in v urgentnem centru in drugemu zdravstvenemu osebju, ki oskrbuje te paciente vse dni v tednu (24/7).

56. člen

(financiranje)

(1)

Obravnave na OAPO in DHPO se plačujejo po SPP.

(2)

Obravnave v AZPO, KSPO in MPT se plačujejo po šifrantu storitev Zavoda 15.114 (VZD 241 279) paliativna obravnava - odrasli in šifrantu storitev Zavoda 15.150 (VZD 241 291) paliativna obravnava - otroci.

16. Urgentni centri

57. člen

(program UC)

(1)

V UC se financirajo naslednje organizacijske enote:

-

triaža in administrativni sprejem,

-

enota za hitre preglede (v nadaljnjem besedilu: EHP),

-

enota za bolezni (v nadaljnjem besedilu: EzB),

-

enota za poškodbe (v nadaljnjem besedilu: EzP),

-

enota za opazovanje in nadzor.

(2)

Bolnišnica, ki ima vzpostavljen UC, ne načrtuje drugih urgentnih specialističnih ambulant.

(3)

Delovanje EHP se zagotavlja 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v obsegu, ki je določen v Prilogi 16 te uredbe. Delovanje EHP zagotovita bolnišnica in/ali ZD v skladu sklenjenim sporazumom.

URGENTNI CENTER	Delovanje EHP zagotavljajo	Zagotavljanje EHP
BREŽICE	ZD Brežice	ZD Brežice v okviru ekip MoE VUZ in MoE NRV. ZD Brežice se priznajo dodatna sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
CELJE	SB Celje	SB Celje v času dežurstva v okviru programa (1,15) DS 1, v rednem delovnem času v okviru programa (1,5) EHP v rednem delovnem času.
IZOLA	SB Izola ZD Koper ZD Izola ZD Piran	ZD Izola, ZD Koper in ZD Piran v času dežurstva v okviru ekip MoE VUZ, v rednem delovnem času SB Izola v okviru programa (0,69) EHP v rednem delovnem času.
JESENICE	ZD Jesenice	ZD Jesenice v okviru ekip MoE VUZ in MoE NRV ter programa (0,25) DS 1. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
MARIBOR	ZD Maribor	ZD Maribor v času dežurstva okviru programa (2,5) DS1, v rednem delovnem času v okviru ekip VUZ in programa (0,69) EHP v rednem delovnem času.
MURSKA SOBOTA	SB Murska Sobota ZD Murska Sobota	ZD Murska Sobota v času dežurstva v okviru programa (1,5) DS1. V rednem delovnem času v skladu z medsebojno pogodbo SB MS in ZD MS v okviru programa (0,69) EHP v rednem delovnem času.
NOVA GORICA	ZD Nova Gorica SB Nova Gorica	ZD Nova Gorica v času dežurstva v okviru programa (1) DS1. V rednem delovnem času v skladu z medsebojno pogodbo SB Nova Gorica in ZD Nova Gorica, v okviru programa (0,36) EHP v rednem delovnem času.
NOVO MESTO	SB Novo mesto	SB Novo mesto v času dežurstva v okviru programa (1,3) DS 1, v rednem delovnem času v okviru programa (1,19) EHP v rednem delovnem času.
SLOVENJ GRADEC	ZD Slovenj Gradec SB Slovenj Gradec	V času dežurstva ZD Slovenj Gradec v okviru programa (1) DS1. V rednem delovnem času SB Slovenj Gradec v okviru programa (0,69) EHP v rednem delovnem času.
TRBOVLJE	ZD Trbovlje	Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Trbovlje v okviru ekip MoE VUZ in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
LJUBLJANA	ZD Ljubljana	ZD Ljubljana v času dežurstva okviru programa (5) DS1, v rednem delovnem času v okviru (2,5) programa EHP v rednem delovnem času.
PTUJ	ZD Ptuj	ZD Ptuj v času dežurstva okviru programa (1,6) DS1, v rednem delovnem času v okviru (0,39) programa EHP v rednem delovnem času.

(4)

EHP uporabljajo storitve laboratorija UC, tudi ko delovanje EHP zagotavlja ZD.

(5)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko bolnišnica zaračuna laboratorijske storitve za EHP ZD največ v višini cene točke za laboratorij, ki jo v kalkulacijah priznava Zavod, znižane za 20 %.

58. člen

(satelitski urgentni center)

(1)

Triažo in opazovanje izvaja tudi satelitski urgentni center (v nadaljnjem besedilu: SUC) v obsegu po en tim, in sicer v ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje, ZD Sevnica, ZD Kranj, ZD Velenje, ZD Litija, ZD Črnomelj, OZG ZD Škofja Loka, ZD Domžale, skupaj ZD Ivančna Gorica in ZD Grosuplje.

(2)

SUC mora biti dostopen in odprt vse dni v letu, 24 ur na dan, in sicer tudi v času, ko je ekipa NMP na terenu.

17. Dializna dejavnost

59. člen

(program dializne dejavnosti)

(1)

Program posameznih vrst dializ je določen na podlagi predloga izvajalca, ki ga posreduje Zavodu v 14 dneh od objave te uredbe. Če izvajalec predloga ne poda v navedenem roku, je program dializ enak realizaciji števila dializ v preteklem letu.

(2)

V primeru novega izvajalca dializ se program določi tako, da se realizacija v preteklem letu razdeli med izvajalce na območju območne enote Zavoda v skladu z deležem števila dializnih mest posameznega izvajalca v območni enoti Zavoda.

18. Specialistična bolnišnična dejavnost

60. člen

(program akutne bolnišnične obravnave - skupine primerljivih primerov)

(1)

Program akutne bolnišnične obravnave - SPP se načrtuje v številu primerov in uteži.

(2)

V primeru širitve ali novega programa se posamezni program akutne bolnišnične obravnave SPP opredeli na podlagi uteži šifer SPP iz šifrantov Zavoda za obračun storitev, in sicer se upoštevajo šifre SPP, v katere se uvršča pretežni delež primerov.

(3)

V okviru akutne bolnišnične obravnave - SPP se ločeno načrtujejo prospektivni programi iz Priloge 10 te uredbe.

(4)

Plan primerov posameznih prospektivnih programov, ki so plačani po realizaciji in plan primerov ostalih prospektivnih programov, se opredeli na ravni plana iz pogodbe preteklega leta. Plan uteži posameznih prospektivnih programov se določi na podlagi fiksne uteži iz Priloge 10 te uredbe (utež za obračun) oziroma na podlagi priznane realizirane uteži na primer iz leta 2024.

61. člen

(načrtovanje programa akutne bolnišnične obravnave - drugo)

Programi, ki jih izvajalec ne obračunava Zavodu na podlagi SPP, so:

-

programi v bolnišnični dejavnosti: psihiatrija, rehabilitacija, transplantacije, neakutna bolnišnična obravnava, bolnišnična obravnava invalidne mladine, nevrokirurška obravnava - stimulacija globokih možganskih jeder, nevromodulacijski program - stimulacija zadnjih stebričkov hrbtenjače, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo,

-

bolnišnična obravnava zdravih novorojenčkov,

-

spremstvo oseb, ki so bolnišnično obravnavane,

-

obravnava klinično mrtvih darovalcev organov in tkiv.

62. člen

(program psihogeriatrije)

Program psihogeriatrije izvaja psihiatrična bolnišnica, ki ima organizirane ločene geriatrične oddelke.

63. člen

(program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu)

Program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izvaja UKC Maribor v enoti za forenzično psihiatrijo.

64. člen

(program obravnave otrok, mladostnikov in odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji)

Program obravnave otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji izvaja Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, program obravnave odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji pa Psihiatrična bolnišnica Idrija.

65. člen

(program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja)

(1)

Program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja izvajajo Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Psihiatrična bolnišnica Ormož, UKC Maribor in Psihiatrična bolnišnica Vojnik.

(2)

Pogoj za sklenitev pogodbe z Zavodom za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka je predložena klinična pot, na podlagi katere izvajalec izvaja obravnave.

(3)

V sklopu programa skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja se izvaja tudi nadzorovana obravnava po kalkulaciji primera dnevne obravnave.

19. Terciarna zdravstvena dejavnost

66. člen

(program terciarne dejavnosti)

(1)

Program terciarne zdravstvene dejavnosti izvaja javni zavod oziroma oddelek javnega zavoda, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in s pravilnikom, ki določa pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma inštitut, podeljen naziv klinika, klinični oddelek ali klinični inštitut.

(2)

Izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti so UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča in NIJZ.

(3)

Terciarna dejavnost je sestavljena iz programov terciar I in terciar II.

67. člen

(program terciar I)

(1)

Terciar I obsega program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje posameznih nacionalnih evidenc in nacionalnih registrov.

(2)

Program učenja obsega podiplomsko izobraževanje specializacije, znanstvenega magisterija in doktorata. Izvajanje obveznih izobraževanj za specializacije zdravnikov poteka po predpisanem programu specializacije. Če klinika prepusti del usposabljanja drugemu izvajalcu, stroške tega usposabljanja zagotavlja iz sredstev za terciarno dejavnost.

(3)

Program usposabljanja za posebna znanja obsega:

-

usposabljanja, ki so organizirana v okviru izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki niso zaposleni pri njem, v smislu prenosa znanja in najnovejših dognanj iz prakse in literature v prakso na konkretnem zdravstvenem področju in niso sestavni del standardnih izobraževanj za specializante, ter

-

daljša usposabljanja (en mesec in več) v tujini za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce zaposlene pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti.

(4)

Program razvoja in raziskovanja obsega raziskovalne (aplikativne, klinične) in razvojne projekte, ki zagotavljajo napredek v izvajanju najvišje izvedenske ravni zdravstvene obravnave ter oblikovanje usmeritev zdravstvene obravnave za celo oziroma večji del države. V program usposabljanja za posebna znanja sodijo tista usposabljanja, za katera je izvajalec dobil soglasje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija ter jih je nato dogovoril v pogodbi z Zavodom. Izobraževanja, ki so sestavni del podiplomskega izobraževanja, ne morejo biti vključena v ta program.

(5)

Razvojni projekt iz prejšnjega odstavka se izvaja na vseh področjih zdravstva in obsega:

-

patente in inovacije (razvoj in vpeljava novih metod in postopkov dela ter analize in izboljšave že obstoječih v pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti),

-

prenos lastnega znanja in dosežkov izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti v domači prostor in v tujino ter obratno,

-

razvojne naloge in naloge nacionalnega pomena, in sicer vzpostavitev in delovanje nacionalnega sistema za farmakovigilanco, ki obsega vzpostavitev in vzdrževanje nacionalne mreže regijskih koordinatorjev v bolnišnicah in večjih zdravstvenih centrih, izobraževanje na področju farmakovigilance, spodbujanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev glede poročanja o neželenih učinkih zdravil, svetovanje v primeru neželenih učinkov, zbiranje in dopolnjevanje poročil o neželenih učinkih, posredovanje poročil Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, sodelovanje pri vzpostavitvi uporabnikom prijaznega elektronskega on-line sistema za poročanje, priprava polletnega in letnega poročila za ministrstvo (Svet za zdravila); sodelovanje v nacionalnem odboru za farmakovigilanco, sodelovanje v preventivnih programih za povečanje varnosti pacientov oziroma varne rabe zdravil.

(6)

Izvajalec ob podpisu pogodbe z Zavodom oziroma aneksa k pogodbi predloži okvirne vsebine projektov, opredeljenih v svojem poslovnem in finančnem načrtu oziroma ob podpisu pogodbe znane podatke o: naslovu projekta, naročniku projekta (tuji naročniki so navedeni le v primeru sofinanciranja projekta), kratek opis projekta, jasno opredeljeni cilji, datum začetka in predvideni datum zaključka projekta ter finančni načrt stroškov dela in materialnih stroškov za ta program.

(7)

Nacionalne evidence in nacionalni registri iz prvega odstavka tega člena so:

68. člen

(program terciar II)

(1)

Terciar II obsega izvedenost, težavnost in stalno razpoložljivost.

(2)

Izvedenost predstavlja:

-

subspecialne time, najvišjo stopnjo usposobljenosti zdravstvenih timov na posameznem strokovnem področju, vključno s podpodročji, ki načrtujejo in izvajajo celovito zdravstveno obravnavo redkih in zapletenih bolezni v državi,

-

subspecialne laboratorije, diagnostične in terapevtske enote, ki edini v državi opravljajo storitve za redke in kompleksne bolezni na nacionalni ravni ter tudi laboratorije v okviru nacionalnih programov, ki jih odobri ministrstvo. Subspecialni laboratorij se od visoko specializiranega laboratorija razlikuje po poslanstvu in je zato plačan iz sredstev za terciar, visoko specializirani pa na podlagi sekundarne cene,

-

tematske interdisciplinarne ekspertne konzilije, ki predstavljajo trajno ali občasno horizontalno povezanost več strok oziroma več strok pri različnih izvajalcih za najboljše reševanje problemov zdravstvene obravnave vključno z izdajo mnenj v zvezi s postopki zdravljenja v tujini.

(3)

Težavnost predstavlja najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kjer stroški praviloma presegajo zaračunano vrednost. Težavnost v univerzitetnem kliničnem centru vključuje tudi najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kadar so bolniki tja premeščeni zaradi zahtevnosti zdravstvene obravnave.

(4)

Stalna razpoložljivost predstavlja zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za oskrbo najtežjih bolnikov. Stalna razpoložljivost v univerzitetnem kliničnem centru predstavlja zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za oskrbo najtežjih bolnikov, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, diagnostiko, intervencije in intenzivno terapijo za kompleksno zdravljenje iz najširšega obsega zdravstvenih dejavnosti.

69. člen

(mnenja pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov za zdravljenje v tujini)

Terciarna dejavnost zagotavlja tudi izdajo mnenj pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini (v nadaljnjem besedilu: zdravljenje v tujini) v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, in pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje.

20. Diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini

70. člen

(program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini)

(1)

Program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino, ki ga izvaja UKC Ljubljana, je enak planu iz pogodbe preteklega leta.

(2)

Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana.

21. Lekarniška dejavnost

71. člen

(program lekarniških storitev)

Program lekarniških storitev zajema izdajo zdravil in živil, ki so razvrščena na pozitivno listo in so predpisana na receptni obrazec Zavoda, izdajo zdravil za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter kognitivne storitve v okviru programa brezšivne skrbi.

72. člen

(načrtovanje programa lekarniških storitev)

(1)

Program lekarniških storitev se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.

(2)

Za lekarno, ki začne poslovati v letu 2025, se program načrtuje v obsegu enega tima iz Priloge 1 te uredbe.

(3)

Seznam oseb, ki lahko izvajajo kognitivne storitve v okviru brezšivne skrbi, vodi Lekarniška zbornica Slovenije, ki ga ob vsaki spremembi pošlje Zavodu. Nabor podatkov za seznam določi Zavod. Zavod ga objavi na svojih spletnih straneh.

(4)

Dežurstvo v lekarnah se opravlja na območju mesta ali za več občin v skladu s Prilogo 13 te uredbe.

22. Zdravstvena dejavnost socialno varstvenih zavodov, zavodov za usposabljanje in zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami

73. člen

(program v socialno varstvenem zavodu)

(1)

Program v socialno varstvenem zavodu se določi s številom dni zdravstvene nege in se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.

(2)

Zmogljivosti za izvajanje programa zdravstvene nege so določene s številom postelj oziroma mest v posameznem socialno varstvenem zavodu v skladu s Prilogo 14 te uredbe.

(3)

Program v socialno varstvenem zavodu, pri katerem se število postelj spremeni, se določi glede na strukturo realizacije vrste zdravstvene nege preteklega leta.

(4)

Socialno varstvenemu zavodu, ki sklene prvo pogodbo z Zavodom, se:

-

obseg zdravstvene nege izračuna na podlagi števila postelj, 90 % deleža zasedenosti postelj ter števila dni v neprestopnem letu,

-

struktura storitev izračuna na podlagi realizirane povprečne strukture storitev zdravstvene nege izvajalcev istega tipa glede na Prilogo 14 te uredbe, v letu 2024, in sicer:

(5)

Načrtovani obseg storitev za asistirano peritonealno dializo izvajalec z Zavodom dogovori v pogodbi.

74. člen

(zagotavljanje drugih dejavnosti socialno varstvenega zavoda)

(1)

Socialno varstveni zavod v okviru programa iz prejšnjega člena izvaja tudi storitve fizioterapije in delovne terapije ter zagotavlja specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti v skladu s kadrovskim normativom za posamezne vrste zdravstvene nege iz Priloge 14 te uredbe.

(2)

Za izvajalce, za katere storitve fizioterapije, delovne terapije in specialistične zdravstvene dejavnosti niso vključene v zdravstveno nego, preko kadrovskih normativov za izvajalce tip A, B, C in C 1 iz Priloge 14 te uredbe, je plan teh storitev enak planu iz pogodb preteklega leta.

(3)

Izvajalec v okviru pogodbeno dogovorjenega programa za svoje oskrbovance izvaja fizioterapevtske storitve z naslednjimi šiframi: 12051, 12052,12053, 13621, 13622, 85501, 85531, 85532, 85550, 86001, 86010, 86021, 86022, 86040, 86050, 86120, 86210, 86310, 87120, 93301, 93320, 93321, 94301, 94302, 94320, 94401, 94402, 94420, 94430, 94440, 94450, 94501, 94502, 94511, 94512, 94520, 94530, 94540, 94551, 94601, 94610, 94620, 94630, 94640, 94701, 94712, 94720, 97740, 94770 in 94780.

75. člen

(program socialno varstvenega zavoda za usposabljanje)

(1)

Socialno varstveni zavod za usposabljanje v dnevnih centrih izvaja program za otroke in mladostnike do 26. leta starosti oziroma glede na izdano odločbo Zavoda za šolstvo ter dnevno varstvo za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju.

(2)

Socialno varstveni zavod za usposabljanje v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja tudi program obravnave oseb z nezgodno poškodbo glave.

(3)

Socialno varstveni zavodi za usposabljanje za program zdravstvenih storitev v dnevnih centrih načrtujejo v višini 80 % cene celodnevnega varstva.

76. člen

(program dnevne obravnave v CIRIUS Vipava)

Za CIRIUS Vipava znaša cena za dnevno obravnavo 95 % cene celodnevnega varstva.

77. člen

(program v zavodu za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami)

(1)

Program zdravstvene nege v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Zavod financira na ravni plana iz pogodb preteklega leta. Financiranje temelji na mesečnih dvanajstinah. Zavod s SOUS sklene pogodbo o financiranju programa za vse izvajalce iz Priloge 15 te uredbe.

(2)

Program centra za sluh in govor se oblikuje v skladu s Prilogo 2 te uredbe in normativa točk na vkalkuliranega delavca na ravni plana iz pogodb preteklega leta.

(3)

Center za sluh in govor v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja logopedske obravnave za oskrbovance in za zunanje uporabnike.

23. Zdraviliška dejavnost

78. člen

(program zdraviliškega zdravljenja)

(1)

Program zdraviliškega zdravljenja se določi posebej za stacionarno zdraviliško zdravljenje in posebej za ambulantno zdraviliško zdravljenje. Zdravilišče izvaja program v skladu s Prilogo 19 te uredbe.

(2)

Program nemedicinskih oskrbnih dni za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer ne sme biti manjši od 100 nemedicinsko oskrbnih dni.

(3)

Program zdraviliških storitev za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini 20,5 točk na nemedicinski oskrbni dan.

(4)

Program ambulantnega zdraviliškega zdravljenja se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer se število storitev načrtuje v višini 20,5 točke na dan. Število načrtovanih dni rehabilitacije ne sme biti manjše od 100.

III. DEL

ZMOGLJIVOSTI IN VREDNOTENJE PROGRAMOV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

79. člen

(vrednosti programov in cene zdravstvenih storitev)

Vrednosti programov in cene storitev iz te uredbe se nanašajo na njihovo celotno vrednost.

80. člen

(načrtovanje števila timov in zaposlenih)

(1)

Načrtovanje števila timov temelji na 1.430 urah letnega efektivnega dela ambulante, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, specialist klinične psihologije, defektolog, logoped oziroma surdopedagog in specialist klinične logopedije.

(2)

Če je nosilec programa zdravnik specialist v območju sevanja, načrtovano število timov temelji na 1.254 urah letnega efektivnega dela ambulante.

(3)

Za nosilca programa, ki ni naveden v prvem in drugem odstavku tega člena, načrtovanje števila timov temelji na 1.700 urah letnega efektivnega dela ambulante.

(4)

Število timov se pri načrtovanju zaokroži na največ pet decimalnih mest.

(5)

Delež administrativno-tehničnega kadra v kalkulacijah za načrtovanje in financiranje programov storitev lahko v bolnišnični dejavnosti znaša največ 17 %, v drugih dejavnostih pa največ 15,27 % zdravstvenega kadra, razen izjem, določenih v Prilogi 1 te uredbe.

(6)

Načrtovano število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v socialno varstvenem zavodu je, glede na strukturo dni zdravstvene nege, v skladu z normativi za delo, dogovorjenimi v Prilogi 14 te uredbe.

(7)

V dejavnosti, ki ni standardizirana, se kadrovske zmogljivosti določajo v številu in kadrovski sestavi iz pogodb preteklega leta.

(8)

O elementih za oblikovanje cen storitev za nov program, ki ni posebej opredeljen, se dogovorita Zavod in izvajalec s pogodbo. Za pripravo predloga pogodbe izvajalec v roku sedmih dni po prejemu poziva Zavoda, Zavodu predloži kalkulacijo cene iz prejšnjega stavka v skladu s to uredbo.

81. člen

(elementi za oblikovanje cen storitev)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se upoštevajo naslednji elementi:

-

plače,

-

drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,

-

druge zakonske obveznosti.

-

materialni stroški,

-

amortizacija.

82. člen

(plače)

(1)

Sredstva za plače se vračunajo v programe oziroma cene storitev tako, da se upošteva:

-

načrtovano število delavcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti,

-

plačni razred,

-

znesek osnovne plače,

-

sredstva za delovno dobo,

-

dodatke, določene s kolektivno pogodbo.

(2)

Če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki posega na področje plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, oziroma drugega predpisa, ki ureja navedeno področje, se te spremembe avtomatično upoštevajo v kalkulacijah cen storitev. Ob tem se preveri višina že vkalkuliranih stroškov dela.

(3)

Vračunanje osnovnih plačnih razredov v programih oziroma cenah storitev po dejavnostih je razvidno iz Priloge 5 te uredbe.

83. člen

(dodatek za delovno dobo)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se v vseh dejavnostih obračunajo sredstva za delovno dobo v višini 6,44 % vračunane osnovne plače.

84. člen

(dodatki po kolektivni pogodbi)

(1)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se dodatki po kolektivni pogodbi vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev tako, da se upoštevajo naslednji odstotki:

Dejavnost	Podvrste zdravstvene dejavnosti	odstotek
- v splošni in dispanzerski dejavnosti	podvrste: od 001 do 004, 007, 009, 011, 013, 014, 025, od 026 do 028, od 031 do 032, 036, 039, 051, od 057 do 059, od 064 do 067, 069, 070, 258, 606	2,50 %
- farmacevtsko svetovanje	302 001 Z0042	2,90 %
- v dejavnosti NMP brez administrativno tehničnega kadra - dežurna služba 1, 3a, mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 2)
	338 040, 338 042, 338 062	82,39 %
- dežurna služba 3a (zdravnik specialist 1), mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 1)	338 042 338 062	5,73 %
- dežurna služba 5	338 045	20,00 % *
- triaža, satelitski urgentni center (ves kader)	338 046	9,6 %
- dispečerska služba, mobilna enota nujnega reševalnega vozila, mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (diplomirani zdravstvenik)	338 038, 338 049 338 062	39,23 %
- helikopter, motorno kolo	338 024, 338 049	22,50 %
- enota za hitre preglede (zdravnik in dipl. med. sestra / višja med. sestra)	338 051	33,23 %
- enota za hitre preglede (razen zdravnika in dipl. med. sestre / višje med. sestre)	338 051	2,50 %
- mobilna enota dežurnega zdravnika za neodložljive hišne obiske	338 063
* zdravnik specialist		73,64 %
* tehnik zdravstvene nege		21,74 %
- administrativno tehnični kader	razen 338 038	2,50 %
- administrativno tehnični kader	338 038	20,20 %
- v zobozdravstveni dejavnosti	od 404 101 do 404 107, 401 110, 402 111, 405 113, 406 114, 442 116, 446 125	2,50 %
- dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti brez administrativno tehničnega kadra	438 115	85,26 %
- administrativno tehnični kader	438 115	2,50 %
- v dejavnosti reševalne službe - nenujni reševalni prevozi	513 150, 513 151, 513 153	39,23 %
- v lekarniški dejavnosti	743 601, 743 602, 743 603, 743 604, 743 606, 743 608, 743 615	3,20 % ***
- v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti (s psihiatrijo)	podvrste: 033, 203, od 205 do 212, od 214 do 222, 224, 227, 229, 231, 232, 236, 237, od 239 do 242, od 246 do 249, 251, od 255 do 257, 259, od 261 do 263, 269, 276, 278, 282, 283, 290	2,50 %
- urgentni centri: triaža in sprejem, opazovalna enota	238 271, 238 272	9,60 %
dispečerska služba, enota za bolezni, enota za poškodbe, PUC (brez administrativno tehničnega kadra)	238 273, 238 274, 238 275, 238 277, 238 280, 238 281	39,23 %
administrativno tehnični kader	238 277, 238 280, 238 281	2,50 %
- mobilni paliativni tim	241 279	33,14 %
- v dializni dejavnosti	216 225	22,50 %
- v specialistični bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije)	podvrste: 300, 303, od 305**** do 307, 359	33,14 % **
- v specialistični bolnišnični dejavnosti - psihiatrija	130 312, 130 341	28,15 % **
- v specialistični bolnišnični dejavnosti: doječe matere, sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku, program zdravljenja in rehabilitacije oseb s komorbidnostjo	701 308, 701 309, 701 310	2,50 %
- sredstva za brezšivno skrb v bolnišnični dejavnosti	101 300 E0811, 104 305 E0811, 130 341 E0811, 130 312 E0811, 124 341 E0811	2,90 %
- v zdravstveni dejavnosti domov za starejše	644 411, 644 412, 644 413, 644 415, 602 419, 644 410, 644 425	14,96 %
- v zdravstveni dejavnosti posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in enot za posebne oblike varstva v domovih starejših občanov in v domskem varstvu varstveno delovnih centrov	644 416, 644 417, 644 418	28,06 %
- v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center Dolfke Boštjančič, Zavod dr. M. B. Dornava	644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403, 644 405 E0690	25,26 %
- v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Dom Matevža Langusa Radovljica ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem	644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403	19,70 %
- v zavodih za usposabljanje	602 402*****, 644 406, 644 407, 644 408	17,88 %
- v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju in svetovalnih centrih	644 409	10,40 %
- v zavodih za rehabilitacijo po pridobljeni možganski poškodbi	644 405 E0432	14,14 %
- v centrih za korekcijo sluha in govora	644 409	10,40 %
- podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše	104 305	13,37 %
- v zdraviliški dejavnosti	104 501, 204 503	5,07 %
- za nemedicinski oskrbni dan v zdraviliški dejavnosti, sobivanje starša ob stacionarnem zdraviliškem zdravljenju otroka in invalida	104 501, 701 310	5,80 %
- v dejavnosti NIJZ	246 820, 705 822	2,50 %

* Dodatek se upošteva v višini 30 % (dodatek za pripravljenost)

** V bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) sredstva za dodatke brez dežurstva znašajo 9,6 %, v bolnišnični dejavnosti psihiatrije pa 10,9 %.

*** Brez dodatkov za dežurno službo - vrednost dodatkov za dežurno službo je opredeljena v Prilogi 13 te uredbe

**** Razen 104 305 podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše

***** Samo CIRIUS Vipava

(2)

Podlaga za izračun sredstev za dodatke je osnovna plača.

85. člen

(zakonske obveznosti)

(1)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se zakonske obveznosti izvajalca vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 16,10 % od vračunanih bruto plač v skladu s to uredbo.

(2)

Vračunane bruto plače vključujejo sredstva za vračunane osnovne plače iz Priloge 4 te uredbe, vračunana sredstva za delovno dobo iz 83. člena te uredbe, sredstva za dodatke po kolektivni pogodbi iz 84. člena te uredbe in sredstva za redno delovno uspešnost.

86. člen

(regres, jubilejne nagrade, premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

(1)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se sredstva za regres vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini minimalne plače v tekočem letu na planiranega delavca oziroma v višini sredstev za regres, ki je dogovorjen za javni sektor.

(2)

Sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini 180,82 eura na planiranega delavca.

(3)

Sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini, dogovorjeni v preteklem letu, povečani za koeficient rasti povprečne plače, kot izhaja iz sklepa, ki določa uskladitev minimalne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.

87. člen

(dodatek za dvojezičnost)

(1)

Izvajalcu se za dodatek za dvojezičnost zagotovi 4 % od vračunane osnovne plače zaposlenih, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.

(2)

Osnova za izračun dodatka za dvojezičnost za program dermatologije, revmatologije, otorinolaringologije, pnevmologije, nevrologije, nefrologije, kardiologije (od 1. julija 2025), okulistike - presejanje diabetične retinopatije, zdravstvene nege in patronažne zdravstvene nege je 75 % vračunanih bruto plač za te dejavnosti iz pogodbe med Zavodom in izvajalcem.

(3)

Na dodatke za dvojezičnost se dodatno obračunajo sredstva za zakonske obveznosti iz 85. člena te uredbe.

88. člen

(materialni stroški)

(1)

Materialni stroški se izračunajo po dogovorjenih normativih iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Za programe, za katere standard ni določen, se višina materialnih stroškov izračuna na podlagi materialnih stroškov iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.

(3)

Vračunani materialni stroški vključujejo sredstva za obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v višini 159,53 eura na zdravnika, sredstva za nezgodno zavarovanje delavcev in sredstva za investicijsko vzdrževanje.

(4)

Sestavni del materialnih stroškov so namenska sredstva za informatizacijo, ki se v kalkulacijah prikazujejo ločeno.

(5)

Izvajalcem se pri prvem izračunu akontacije po sprejetju uredbe priznajo dodatna sredstva za sofinanciranje informatizacije za vključitev v sistem ePIZ in vključitev v elektronsko spletno storitev Zavoda za prevzem dokumentov v elektronski obliki, ki jih izdajajo imenovani zdravniki in zdravstvena komisija.

(6)

ZD in koncesionarju, ki izvaja koordinacijo preventive in NMP, se zagotovi 111,93 eura za vsak tim splošnega, otroškega in šolskega zdravnika, splošnega zdravnika v socialno varstvenem zavodu, zobozdravnika za odrasle, otroškega in mladinskega zobozdravnika ter zobozdravnika za študente v izpostavi oziroma občini (brez pedontologa) koncesionarja. Navedena sredstva se ob sklepanju pogodb vračunajo v materialne stroške programa zdravstvene vzgoje oziroma vzgoje za ustno zdravje na podlagi stanja na dan 1. januarja tekočega leta, pri čemer se število nosilcev za koordinacijo preventive med letom ne spreminja.

(7)

Izvajalec v breme materialnih stroškov zavarovanim osebam zagotavlja oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami za nego rane. Če zdravnik na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti predlaga sodobno oblogo za oskrbo kroničnih ran, jo izbrani osebni zdravnik ali izvajalec patronažne dejavnosti upoštevajoč strokovne smernice lahko zamenja z enakovredno drugo sodobno oblogo.

(8)

Socialno varstveni zavodi načrtujejo sredstva za sodobne obloge za oskrbo kronične rane letno v višini 40 eurov na število mest posameznega izvajalca v skladu s Prilogo 14 te uredbe.

(9)

Izvajalec posebej obračunava preparate za fluorizacijo zob v skladu z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje.

(10)

Vračunani materialni stroški v cenah storitev socialno varstvenega zavoda so namenjeni izvajanju storitev zdravstvene nege in rehabilitacije ter vključujejo tudi sredstva za zagotavljanje medicinskih pripomočkov v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in za kritje drugih materialnih stroškov, potrebnih za izvajanje storitev.

89. člen

(amortizacija)

(1)

Amortizacija se izračuna na podlagi normativov iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Za programe, za katere standard ni določen, se višina amortizacije izračuna na podlagi amortizacije iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.

90. člen

(cene storitev)

(1)

V pogodbah med izvajalci in Zavodom se za zdravstvene programe določijo naslednje cene:

1.

V zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za:

-

količnik za glavarino in količnik za kurativne in preventivne storitve za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske,

-

visoko ceno količnika za ambulanto splošne medicine v socialno varstvenem zavodu,

-

utež v dejavnosti fizioterapije,

-

točko za mobilno enoto nujnega reševalnega vozila za tuje zavarovane osebe po zakonodaji Evropske unije in meddržavnih pogodbah, evidenčna cena točke za poškodbe po tretji osebi itd.,

-

točko v dejavnosti reševalne službe za nenujne reševalne prevoze,

-

točko v dejavnosti zobozdravstva,

-

točko v ostalih ožjih dejavnostih,

-

druge storitve iz Priloge 1 te uredbe.

2.

V lekarniški dejavnosti za:

-

točko.

3.

V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti za:

-

točko,

-

posege, operacije, primere,

-

nemedicinsko oskrbni dan,

-

druge storitve iz Priloge 1 te uredbe.

4.

V dializni dejavnosti za:

-

dializo I (hemodializa kronična),

-

dializo II (hemodializa akutna),

-

dializo III (hemofiltracija, biofiltracija, hemodiafiltracija, hemoperfuzija, komplicirana bikarbonatna hemodializa),

-

dan dialize IV (peritonealna dializa),

-

dan dialize V (peritonealna dializa z uporabo IPD),

-

dializo VI (kronična dializa CVVHDF),

-

dializo VII (hemodiafiltracija na domu).

5.

V specialistični bolnišnični dejavnosti za:

a)

utež za programe akutne bolnišnične obravnave - SPP:

-

dodatek k ceni uteži za primer izvajalcev terciarne zdravstvene dejavnosti. Ta se izračuna posebej za terciar I in terciar II, in sicer kot razmerje med načrtovano vrednostjo programa terciarne dejavnosti izvajalca (posebej za terciar I in terciar II) in načrtovanim številom uteži izvajalca,

b)

povprečno ceno primera:

-

psihiatrična dejavnost (bolnišnična dejavnost psihiatrije, dnevna obravnava, skupnostna psihiatrija, nadzorovana obravnava, obravnava v tuji družini, zdravljenje in rehabilitacija oseb s komorbidnostjo, psihogeriatrija, bolnišnična obravnava otrok in mladostnikov s kemičnimi oblikami zasvojenosti (PAS) in komorbidnimi stanji, obravnava otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji, obravnava odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji),

-

rehabilitacijska dejavnost,

-

rehabilitacija invalidne mladine,

-

motnje hranjenja in čustvovanja,

-

transplantacija ledvic, srca, kostnega mozga, jeter, roženice, pljuč itd.,

c)

bolnišnični oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: BOD) ali nemedicinsko oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: NOD):

-

neakutno bolnišnično obravnavo (zdravstvena nega, paliativna oskrba, podaljšano bolnišnično zdravljenje) (BOD),

-

rehabilitacijo invalidne mladine (BOD),

-

doječe matere (NOD),

-

sobivanje ob hospitaliziranem otroku (NOD),

-

forenzično psihiatrijo (BOD),

č)

druge storitve iz Priloge 1 te uredbe.

6.

V zdravstveni dejavnosti socialno varstvenih zavodov za:

-

dan najzahtevnejše zdravstvene nege,

-

povprečni dan zdravstvene nege, ki vključuje sredstva za nego I, II, III, zdravstveno rehabilitacijo in specialistične storitve,

-

povprečno ceno točke za storitve v centrih za korekcijo sluha in govora.

7.

V zdraviliški dejavnosti za: