Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne...

5688. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije

Na podlagi drugega odstavka 70. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 in 52/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa pogoje za priključitev uporabnikov na omrežje, postopek pridobitev soglasja za priključitev na omrežje in postopek priključitve na omrežje, stroške priključitve, obveznosti in odgovornosti dobaviteljev električne energije v zvezi z zagotavljanjem, neprekinjene dobave in kakovostne oskrbe z električno energijo, pogoje merjenja dobavljene električne energije, in nekatere pogoje za uveljavitev pravice do odškodnine.

2. člen

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

-

uporabnik omrežja (v nadaljevanju: uporabnik): je pravna ali fizična oseba, ki ima po določbah Energetskega zakona pravico dostopa do omrežja;

-

odjemalec: je uporabnik, ki odjema električno energijo iz omrežja;

-

izvajalec prenosa električne energije: je izvajalec gospodarske javne službe prenos električne energije po določbah Energetskega zakona in uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 54/00, 79/00, 124/00, 29/01 in 99/01);

-

izvajalec distribucije električne energije: je izvajalec gospodarske javne službe distribucija električne energije po določbah energetskega zakona in uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije (Uradni list RS, št. 54/00, 31/01 in 99/01);

-

prodajalec: je pravna ali fizična oseba, ki na podlagi pogodbe upravičenega odjemalca oskrbuje z električno energijo;

-

dobavitelj tarifnim odjemalcem: je izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem po določilih uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije;

-

upravljalec prenosnega omrežja: je izvajalec javne gospodarske službe upravljanja prenosnega omrežja po določilih uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja;

-

upravljalec distribucijskega omrežja: je izvajalec javne gospodarske službe upravljanje distribucijskega omrežja po določilih uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije;

-

upravljalec omrežja oziroma upravljalec: je lahko upravljalec prenosnega omrežja ali upravljalec distribucijskega omrežja, vsak glede omrežja, ki ga upravlja;

-

sistemski proizvajalec: je tisti proizvajalec, ki upravljalcu omrežja nudi sistemske storitve ter ga upravljalec prenosnega omrežja izbere za zagotavljanje sistemskih storitev in ima z upravljalcem prenosnega omrežja sklenjeno pogodbo o zagotavljanju sistemskih storitev;

-

nesistemski proizvajalec: proizvajalec, ki ni zajet v prejšnji alinei tega člena;

-

gospodinjski odjem: je odjem, ki obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah, kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišni vodovodi, v kolikor priključna moč ne presega 10 kW;

-

prevzemno-predajno mesto: je mesto, kjer odjemalec prevzema električno energijo iz omrežja ali mesto, kjer proizvajalec oddaja električno energijo v omrežje in je praviloma na meji med omrežjem upravljalca in uporabnikovimi elektroenergetskimi napravami; če tam iz tehničnih razlogov merjenje električne energije ni mogoče, je prevzemno-predajno mesto za odjemalce, ki so priključeni na nizko napetostno omrežje na merilnem mestu, za ostale uporabnike pa na mestu, ki ga v soglasju za priključitev določi upravljalec omrežja;

-

merilno mesto: je mesto, kjer se meri električna energija in je praviloma na prevzemno-predajnem mestu. Na posameznem prevzemno-predajnem mestu je lahko več merilnih mest;

-

ločilno mesto: je mesto, kjer se uporabnikove naprave lahko ročno ali avtomatsko ločijo od omrežja;

-

priključek, priključno ali stično mesto: je sklop električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, s katerimi so uporabnikove elektroenergetske naprave povezane z omrežjem in je točka v kateri se uporabnikove naprave stikajo z omrežjem. Priključno ali stično mesto je praviloma na meji med omrežjem upravljalca in elektroenergetskimi napravami uporabnikov in je sestavljeno iz zunanjega in notranjega priključka;

-

zunanji priključek: so naprave od omrežja upravljalca do visoko napetostnega ločilnika ali do glavne naprave za omejevanje toka, npr. varovalke, odklopniki;

-

notranji priključek: je lahko visoko in srednje napetostni notranji priključek ali nizko napetostni notranji priključek, katerega posebni del so pri uporabnikih tudi merilne naprave;

-

visoko in srednje napetostni notranji priključek: sta priključka, ki obsegata vode in naprave od zunanjega priključka do visoko ali srednje napetostnega izvoda uporabnikovega transformatorja;

-

nizko napetostni notranji priključek: je sestav električnega voda in drugih naprav od zunanjega priključka do obračunskih merilnih naprav pri uporabniku, pri čemer so merilne, kontrolne in zaščitne naprave pri uporabniku del notranjega priključka;

-

priključna moč: je najvišja dovoljena vrednost trajnega odjema ali oddaje moči na prevzemno-predajnem mestu in se določi v soglasju za priključitev;

-

konična obremenitev: največja moč, ki jo v določenem obdobju črpa porabniška naprava ali jo dobavi napajalno omrežje;

-

uporabnikove elektroenergetske naprave: so generatorji, vodi, naprave, napeljave ali njihovi deli, ki so med priključnim mestom in napravami uporabnika;

-

glavna naprava za omejevanje toka: je naprava za omejevanje toka odjema ali oddaje na višino, ki praviloma ustreza priključni moči iz soglasja za priključitev in je lahko izvedena kot glavna varovalka ali kot nastavljivi omejevalnik toka;

-

začasni objekt: je enostaven objekt narejen v montažni izvedbi iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;

-

vozni red: je načrt proizvodnje, prenosa in distribucijskega odjema moči v omrežju v določenem obdobju;

-

visokonapetostno (VN) omrežje: je omrežje z nazivno napetostjo 110 kV, 220 kV in 400 kV;

-

srednjenapetostno (SN) omrežje: je omrežje z nazivno napetostjo 1 kV, 10 kV, 20 kV in 35 kV;

-

nizkonapetostno (NN) omrežje: je omrežje z nazivno napetostjo 0,4 kV;

-

predplačilni števec: je naprava, ki omogoča odjemalcu dostop do omrežja toliko časa, dokler je vrednost predplačila pozitivna. Vrednost predplačila se znižuje s trajanjem odjema električne energije iz omrežja v skladu s tarifnim pravilnikom;

-

sprejemnik mrežne tonske komande: je naprava, ki na podlagi parametra sprejetega električnega signala po elektroenergetskem omrežju izvrši spremembo stanja v krmiljeni napravi;

-

prekinitev dobave: je stanje, ko napetost na predajnem mestu izostane in je lahko načrtovana, kadar so odjemalci predhodno obveščeni o izvajanju načrtovanih del v omrežju in nenačrtovana, ki jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerim so vzrok zunanji dogodki, okvare, prekinitev delovanja opreme ali ostale motnje;

-

nenačrtovane prekinitve: so lahko dolgotrajne in kratkotrajne;

-

dolgotrajna prekinitev: je prekinitev daljša od treh minut, ki jo povzroči trajna okvara;

-

kratkotrajna prekinitev: je prekinitev krajša od treh minut in je posledica prehodne okvare.

II. KVALITETA STORITEV UPRAVLJALCA

3. člen

Upravljalec omrežja je dolžan uporabniku zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno–predajnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije v tej uredbi in v skladu s stanjem tehnike.

Uporabnik in upravljalec omrežja lahko skleneta pogodbo o kakovosti električne energije, s katero se dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve, kot npr. rezervno napajanje, ter način preverjanja kakovosti električne energije. Upravljalec omrežja mora en izvod pogodbe o kakovosti električne energije, sklenjene z uporabnikom poslati Agenciji za energijo Republike Slovenije.

Kakovost električne napetosti mora ustrezati zahtevam iz 6. člena te uredbe. Upravljalec omrežja mora uporabniku na njegovo zahtevo dati izjavo o kakovosti električne napetosti. Izjavi o kakovosti električne napetosti sta:

1.

izjava o skladnosti kakovosti napetosti, ko so na prevzemno–predajnem mestu izpolnjene zahteve o kakovosti električne energije po tej uredbi;

2.

izjava o neskladju kakovosti napetosti, ko je kakovost na prevzemno–predajnem mestu izven zahtevanih meja te uredbe, kar dokumentira s priloženim tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opozorilo o vplivih na uporabnikove naprave in njihovo obratovanje, ogroženost funkcionalne varnosti, ogroženost varnosti in opozorilo o vplivih na živo in neživo naravo.

4. člen

Če uporabnik oporeka kakovost električne napetosti, mora upravljalec omrežja ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezultate predati uporabniku skupaj z izjavo o kakovosti napetosti po določilih te uredbe. Če upravljalec izda izjavo o skladnosti kakovosti električne energije, nosi stroške meritev uporabnik.

Če se uporabnik z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške oziroma o tem obvesti pristojno inšpekcijo. Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati stanju tehnike in morajo biti v skladu z določili predpisov s področja akreditacije in predpisov o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti.

5. člen

Upravljalec omrežja mora v roku osem dni preveriti pripombo uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga v nadaljnjih osmih dneh o svojih ugotovitvah obvestiti.

Če se uporabnik ne strinja z odgovorom upravljalca omrežja ali ne dobi odgovora v predpisanem roku, lahko zahteva ukrepanje pristojnega inšpektorja.

6. člen

Upravljalec prenosnega omrežja je v okviru sistemskih storitev zadolžen za regulacijo frekvence in mora uporabnikom zagotavljati nazivno napetost.

Upravljalec prenosnega omrežja mora na prenosnem omrežju zagotavljati takšno kakovost električne napetosti, da bo upravljalec distribucijskega omrežja na srednje napetostnem nivoju lahko zagotavljal kakovost električne napetosti v skladu s to uredbo.

Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporablja slovenski standard SIST EN 50160.

7. člen

Upravljalec omrežja mora, v kolikor se z odjemalcem drugače ne dogovorita, zagotoviti, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu, ne preseže naslednjega dovoljenega skupnega števila in trajanja prekinitev izraženega v urah in minutah, za posamezne vrste omrežja, in sicer za:

------------------------------------------------------------
Omrežje   Skupno trajanje kratkotrajnih   Skupno trajanje
          prekinitev krajših od treh      dolgotrajnih
          minut v letu v minutah          prekinitev daljših
                                          od treh minut v
                                          letu v urah
 
VN        5                               4
 
SN        50                              8
 
NN        60                              16
------------------------------------------------------------
Omrežje   Skupno trajanje kratkotrajnih   Skupno trajanje
          prekinitev krajših od treh      dolgotrajnih
          minut v letu v minutah          prekinitev daljših
                                          od treh minut v
                                          letu v urah
 
VN        2                               1
 
SN        17                              6
 
NN        20                              16
------------------------------------------------------------

Tabela: Dopustno število in trajanje kratkotrajnih in dolgotrajnih prekinitev.

Določila tega člena se ne nanašajo na tiste prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam in tiste prekinitve, ki nastanejo zaradi višje sile.

Upravljalec omrežja je odgovoren, da načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na omrežju tako, da skupna vsota skupnih letnih vsot prekinitev dobave in odjema v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih vrednosti po določilih prejšnjega odstavka.

Agencija za energijo Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi v energetskem zakonu, spremlja izpolnjevanje obveznosti upravljalca omrežja iz tega člena.

8. člen

Upravljalec omrežja mora:

-

vzpostaviti sistem za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije v skladu z določili te uredbe na celotnem omrežju za vsa prevzemno-predajna mesta;

-

vzpostaviti stalno spremljanje – monitoring kakovosti napetosti v skladu s to uredbo na zbiralkah VN/VN in VN/SN razdelilnih transformatorskih postaj, na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, na točkah povezav prenosnega omrežja s sosednjimi sistemi (interkonekcija) ter mehanizme periodičnega preverjanja stanja kakovosti električne energije;

-

vsako leto izdelati analizo nivoja motenj v skladu z določili te uredbe, določiti njihov trend, izdelati primerjavo z nivojem načrtovanja za posamezne dele omrežja in te analize posredovati izvajalcu prenosa ali izvajalcu distribucije električne energije in Agenciji za energijo ter uporabnikom;

-

izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo za izdajo izjave o skladnosti kakovosti električne energije, na podlagi katere je mogoč vpogled v preteklo desetletno obdobje.

9. člen

Upravljalec omrežja in izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije morata začeti ugotavljati vzroke okvare na omrežju vključno s prevzemno-predajnim mestom, in sicer najkasneje v dveh urah od prejetja uporabnikove prijave. Upravljalec omrežja in izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije morata ugotovljeno okvaro odpraviti takoj oziroma najkasneje v štirih urah.

10. člen

Upravljalec omrežja mora zagotavljati brezhibno delovanje merilnih naprav, merilnih transformatorjev, stikalnih ur in mrežne tonske komande sprejemnikov uporabnika. O ugotovljenih nepravilnosti je dolžan v osmih dneh obvestiti uporabnika.

Če uporabnik ugotovi, da stikalna ura ali sprejemnik mrežne tonske komande, ki krmili njegov dvotarifni števec, ne deluje, prehiteva ali zaostaja za več kot eno uro od srednjeevropskega časa oziroma zimskega ali letnega časa, je dolžan o tem obvestiti upravljalca omrežja.

Upravljalec omrežja mora nastaviti ali zamenjati stikalne ure ali sprejemnik mrežne tonske komande najkasneje v sedmih delovnih dneh po prejemu obvestila.

11. člen

Uporabnik mora zagotoviti, da so elektroenergetski objekti projektirani in izvedeni po veljavnih predpisih in standardih tako, da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije in pri ravnanju z električnimi aparati in da je notranji priključek v brezhibnem tehničnem stanju.

Upravljalec omrežja mora ugotavljati motnje, ki jih drugim uporabnikom ali upravljalcem omrežja s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzročajo uporabniki priključeni na omrežje, na katerem upravljalec omrežja izvaja javno službo.

Upravljalec omrežja mora zahtevati od uporabnika odpravo motenj, če te prekoračijo vrednosti, določene po tej uredbi.

12. člen

Uporabnik mora takoj obvestiti upravljalca omrežja o okvari na svojih elektroenergetskih napravah, zlasti o okvari, ki lahko povzroči motnje v omrežju ali ogrozi varnost ljudi in premoženja.

III. PRIDOBITEV SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV

1. Način pridobitve soglasja za priključitev

13. člen

Novi odjemalci, ki želijo priključiti svoje objekte na elektroenergetsko omrežje, morajo od upravljalca omrežja pridobiti soglasje za priključitev.

Novo soglasje za priključitev je potrebno pridobiti tudi, če gre:

-

spremembo priključne moči,

-

spremembo ali rekonstrukcijo priključka,

-

spremembo tehničnih karakteristik naprav uporabnika,

-

priključitev dodatnih naprav,

-

spremembo odjemne skupine pri tarifnih odjemalcih,

-

združevanje več odjemnih mest v eno odjemno mesto,

-

delitev odjemnega mesta in

-

spremembo namena odjema električne energije.

Odločba, s katero upravljalec izda novo soglasje za priključitev, nadomesti prejšnje soglasje za priključitev.

14. člen

Vloga za izdajo soglasja za priključitev mora poleg podatkov o prosilcu vsebovati:

-

naziv in mesto objekta,

-

namen odjema električne energije,

-

čas priključitve,

-

konično moč,

-

nazivno moč posameznih večjih porabnikov električne energije,

-

režim rabe moči in energije,

-

lokacijsko informacijo za nove objekte po predpisih o graditvi objektov,

-

dokazilo o pravici razpolaganja z objektom, če le-ta ni vpisana v zemljiško knjigo,

-

in druge tehnične podatke potrebne za izdajo soglasja.

15. člen

Upravljalec omrežja izda soglasje za priključitev, če so za to dane elektroenergetske in tehnične možnosti, ki jih določajo kratkostični tok, omrežna impedanca, kakovost napajanja ter možnosti priključitve naprav uporabnika brez ogrožanja zanesljivosti napajanja in nedopustnih povratnih vplivov na omrežje ob načrtovani obremenitvi in načinu obratovanja na prevzemno-predajnih mestih.

V postopku izdaje soglasja za priključitev mora upravljalec omrežja preveriti, če so pogoji v omrežju na obstoječem ali načrtovanem priključnem vozlišču zadostni za obratovanje omenjenih naprav. Novo priključene naprave ne smejo motiti obratovanja preostalih naprav uporabnikov omrežja in povzročati nesprejemljivih motenj.

Soglasje za priključitev lahko upravljalec izda, če lahko izda izjavo o skladnosti kakovosti napetosti ali če, ob neskladju kakovosti napetosti, z uporabnikom pred izdajo soglasja sklene pogodbo kakovosti električne napetosti.

16. člen

Soglasje za priključitev mora vsebovati:

-

podatke o imetniku soglasja za priključitev,

-

stično mesto, tj. mesto priključitve uporabnika na omrežje in vrsto priključka,

-

nazivno napetost na prevzemno-predajnem mestu,

-

priključno moč, tj. maksimalno moč, ki jo prenese priključno mesto,

-

zahtevan faktor moči,

-

podatke o parametrih omrežja, na katerega se bo uporabnik priključil, tj. maksimalna in minimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji in zemeljskostični tok,

-

vso opremo, ki jo je potrebno vgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka,

-

možnost odstopanja parametrov kakovosti električne energije, ki ne smejo presegati odstopanj določenih v tej uredbi ali v pogodbi o kakovosti električne energije,

-

čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV),

-

izvedbo zaščitnih ukrepov v javnem elektroenergetskem omrežju,

-

nazivni tok naprav za omejevanje toka naprav priključka,

-

izvedbo obračunskih in kontrolnih meritev električne energije,

-

izvedbo zaščitnih naprav na ločilnem mestu,

-

naprave za izmenjavo podatkov s centrom vodenja upravljalca omrežja,

-

osnovne in dodatne zaščitne ukrepe pred nevarno napetostjo dotika,

-

izvedbo krmiljenega odjema, če ta obstaja,

-

zaščito pred povratnim napajanjem za proizvajalce električne energije in lastnike zasilnih agregatov,

-

ostale tehnične pogoje, ki obsegajo pomožne lastne vire energije, vrsto in porabnike zasilnega napajanja, prenos informacij in krmilnih signalov po omrežju,

-

izjavo o kakovosti električne napetosti,

-

odjemno skupino za tarifne odjemalce,

-

trajanje veljavnosti soglasja za priključitev,

-

trajanje priključitve za objekte priključene za določen čas,

-

priključno mesto in predvideni čas priključitve,

-

in druge potrebne tehnične podatke.

17. člen

Proizvajalec s proizvodno enoto, ki ima inštalirano moč večjo od 10 MW se sme priključiti na distribucijsko omrežje, če smiselno zadosti zahtevam, ki bi morale biti izpolnjene ob priključitvi na prenosno omrežje.

Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka v postopku izdaje soglasja za priključitev ugotavlja upravljalec distribucijskega omrežja na podlagi mnenja upravljalca prenosnega omrežja.

18. člen

Za priključitev začasnih objektov po predpisih o graditvi objektov mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev za določen čas.

Soglasje iz prejšnjega odstavka velja največ eno leto. Upravljalec omrežja lahko na podlagi pisne vloge uporabnika soglasje za določen podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto.

19. člen

Upravljalec omrežja lahko zahtevo za izdajo soglasja za priključitev zavrne, če bi zaradi zagotovitve normalne oskrbe z električno energijo nastali nesorazmerno visoki stroški na obstoječem omrežju, razen če uporabnik plača tudi povečane stroške na obstoječem omrežju.

20. člen

Imetnik soglasja mora v dveh letih izpolniti vse zahteve iz izdanega soglasja za priključitev, ki so potrebne za priključitev, sicer soglasje preneha veljati, kar se v soglasju tudi navede.

Če imetnik soglasja gradi nov objekt, za katerega je po predpisih o graditvi objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, mora v roku iz prejšnjega odstavka vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje. Dokaz o vložitvi vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora imetnik soglasja posredovati izdajatelju soglasja pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena, sicer izdano soglasje za priključitev preneha veljati.

Rok iz prejšnjega odstavka lahko upravljalec omrežja na zahtevo uporabnika podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku soglasja predpisani za njegovo pridobitev. Zahtevo za podaljšanje soglasja za priključitev mora uporabnik podati najkasneje 30 dni pred potekom veljavnosti soglasja za priključitev, sicer mora pridobiti novo soglasje za priključitev.

21. člen

Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali pravni promet z objektom v času med izdajo soglasja in priključitvijo, se soglasje za priključitev lahko prenese na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba, ki dejavnost opravlja z istimi objekti, napravami ali napeljavami.

Novi uporabnik mora najkasneje v osmih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti upravljalca omrežja in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev objekta, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev

Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč, razen ko gre za nadomestno gradnjo na lokaciji v okviru istega nizkonapetostnega ali srednje napetostnega izvoda določene transformatorske postaje na distribucijskem omrežju ali razdelilne transformatorske postaje na prenosnem omrežju.

IV. PRIKLJUČITEV

22. člen

Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo skleneta imetnik soglasja in izvajalec prenosa oziroma izvajalec distribucije pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

Uporabnik mora izvajalcu prenosa oziroma izvajalcu distribucije plačati ceno priključka, ki poleg neposrednih stroškov v zvezi s priključkom, ki jih nosi ta izvajalec, obsega tudi povprečne stroške priključevanja na omrežje, ki se upoštevajo pri določitvi cene za uporabo omrežij in jih določa Agencija za energijo v skladu s Prilogo I, ki je sestavni del te uredbe.

Rok in način plačila cene priključka se uredi s pogodbo o priključitvi.

23. člen

Če tarifni odjemalec zahteva spremembo obračunske moči ali odjemne skupine več kot enkrat v koledarskem letu, plača za tako spremembo povprečne stroške priključevanja, povečane za 20%.

24. člen

V pogodbi o priključitvi je potrebno urediti obveznost uporabnika, da omogoči pooblaščenim osebam upravljalca omrežja neoviran dostop do vseh delov zunanjega in notranjega priključka, do vseh delov inštalacije in do vseh naprav, če obstaja sum povzročanja motenj, sum nepravilnega delovanja zaščitnih naprav ali nekontroliranega odjema električne energije.

V isti pogodbi je potrebno tudi urediti obveznost uporabnika, da omogoči izvajalcu prenosa ali izvajalcu distribucije električne energije neoviran dostop na zemljišče, do delov objekta in naprav na katerih se izvajajo dela (oporišče, kabel, kabelska omarica, ozemljitev in zaščita s prenapetostnimi odvodniki), kot tudi v prostore, v katerih je nameščena transformacija in ter omogočiti izvedbo potrebnih del.

25. člen

Če v pogodbi o priključitvi ni drugače določeno, mora uporabnik poleg notranjega priključka nositi tudi stroške:

-

izvedbe priključka na omrežje,

-

izvedbe lastne transformatorske postaje in nadzemne ali kabelske priključne vode na srednji in visoki napetosti,

-

rekonstrukcije zunanjega priključka in

-

izvedbe priključka za rezervno napajanje.