Ustanovitveni akt Ekološko razvojnega sklada Republike...

4046. Ustanovitveni akt Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada

Na podlagi 57. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) je Vlada Republike Slovenije na 18. seji dne 28. 9. 2000 pod točko 4F sprejela

U S T A N O V I T V E N I A K T
Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(ustanovitev)

Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pravni prednik), ustanovljen z zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) dne 2. julija 1993, se s tem ustanovitvenim aktom preoblikuje v javni finančni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad).

2. člen

(ustanovitelj)

Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

Pravice in odgovornosti ustanovitelja sklada izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Ministrstvo, pristojno za področje delovanja sklada je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).

3. člen

(organizacijska oblika in pravna sposobnost)

Sklad je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in s tem aktom.

Sklad pridobi pravno sposobnost z dnem vpisa v sodni register.

4. člen

(ime)

Ime sklada je: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad.

Skrajšano ime je: Eko sklad, j.s..

5. člen

(sedež)

Sedež sklada je v Ljubljani.

Naslov sklada je: Trg Republike 3, 1000 Ljubljana.

Sprememba naslova ne pomeni spremembe ustanovitvenega akta.

6. člen

(znak in žig)

Sklad bo pri svojem poslovanju poleg firme uporabljal storitveni znak, zaščiten s storitveno znamko, prijavljeno pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine.

Sklad ima žig pravokotne oblike. Žig vsebuje ime oziroma skrajšano ime sklada, njegov znak in sedež.

II. NAMEN IN POSLOVANJE SKLADA

7. člen

(namen)

Sklad v okviru dejavnosti iz 8. člena tega akta opravlja naloge spodbujanja razvoja na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami financiranja in spodbujanja razvoja na področju varstva okolja.

Sklad opravlja naloge iz prejšnjega odstavka skladno z nacionalnim programom varstva okolja in s skupno okoljsko politiko Evropske unije, ki se nanaša na Republiko Slovenijo.

8. člen

(dejavnosti)

Dejavnosti sklada kot specializirane finančne organizacije za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in financiranje okoljskih naložb so:

-

kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,

-

izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,

-

pridobivanje deležev in delnic pravnih oseb, če se sredstva uporabijo za okoljevarstvene namene,

-

finančno in drugo posredništvo v zvezi z okoljskimi naložbami,

-

upravljanje s sredstvi državnega proračuna in Evropske unije, namenjenimi okoljskim naložbam,

-

izdelovanje in priprava razpisov, sklepanje pogodb, izvedba plačil projektov pomoči Evropske unije in nadzor nad namensko in pravilno porabo sredstev,

-

opravljanje tehničnih in strokovnih opravil v zvezi s financiranjem okoljevarstvenih naložb iz sredstev državnega proračuna, Evropske unije in drugih domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb in držav,

-

izdelovanje in posredovanje programov financiranja okoljevarstvenih naložb ter drugo ekonomsko in finančno svetovanje, tehnična pomoč in usposabljanje,

-

izdajanje in organizacija izdaj vrednostnih papirjev ter hrambe, trgovanja, posredovanja, upravljanja in posredniških poslov z vrednostmi papirji in drugimi sredstvi,

-

promoviranje novih in v praksi uspešno preizkušenih tehnologij in izdelkov varstva okolja,

-

vodenje baz podatkov o programih in potrebnih okoljevarstvenih naložbah, stopnji pripravljenosti posameznih projektov in razpoložljivih sredstvih za njihovo uresničitev,

-

obveščanje javnosti in javne predstavitve sklada ter organiziranje izobraževanja investitorjev in

-

druge dejavnosti povezane z okoljevarstvenimi naložbami.

Sklad lahko opravlja dejavnosti iz prejšnjega odstavka tudi, če te niso vezane na upravljanje z namenskim premoženjem.

Dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki jih opravlja sklad, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98 in 12/99) razvrščene:

-

L / 75.11 Dejavnost uprave,

-

J/ 65.22 Drugo kreditno posredništvo,

-

J / 65.2 Drugo finančno posredništvo,

-

J / 65.23 Drugo finančno posredništvo, d.n.,

-

J / 66.03 Druga zavarovanja, razen življenjskega,

-

J / 67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom,

-

J / 74.14 Podjetniško in poslovno svetovanje,

-

K / 74.84 Druge poslovne dejavnosti,

-

K / 72.400 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami.

III. NAMENSKO PREMOŽENJE

9. člen

(vrednost namenskega premoženja)

Vrednost namenskega premoženja znaša 15.422.693 tisoč SIT.

Premoženje iz prejšnjega odstavka se vpiše v sodni register.

10. člen

(vrste namenskega premoženja)

Za namensko premoženje iz 9. člena tega akta štejejo sredstva pravnega prednika iz naslova:

-

posojil, danih za namene varstva okolja (posojil strankam, ki niso banke),

-

terjatev do bank za dane kratkoročne depozite (posojil bankam) in

-

tržnih vrednostnih papirjev.

IV. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV SKLADA

11. člen

(dodatno namensko premoženje)

Vrednost namenskega premoženja se lahko poveča.

Viri za povečanje vrednosti namenskega premoženja so sredstva:

-

pridobljena na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij,

-

pridobljena na podlagi podeljenih koncesij za republiške javne službe na področju ravnanja z odpadki,

-

pridobljena na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor,

-

pridobljena z donacijami in darili domačih in tujih oseb ter tujih držav,

-

pridobljena na podlagi zakona o republiškem proračunu in

-

ki jih ustanovitelj nameni za doseganje namena sklada.

12. člen

(povečanje vrednosti namenskega premoženja)

Vlada na predlog nadzornega sveta sklada ob obravnavi poslovnega poročila sklada in na podlagi evidenc o pridobljenih sredstvih iz prejšnjega člena določi obseg povečanja vrednosti namenskega premoženja.

13. člen

(pozitivni rezultat upravljanja)

Presežek prihodkov nad odhodki se razporedi v:

-

namensko premoženje in

-

sredstva za delo sklada.

Delež sredstev za namen iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka določi vlada na predlog nadzornega sveta ob obravnavi poslovnega poročila sklada.

14. člen

(negativni rezultat upravljanja)

Za presežek odhodkov nad prihodki (primanjkljaj) se:

-

zmanjša vrednost namenskega premoženja ali

-

zagotovi dodatno namensko premoženje.

O pokrivanju primanjkljaja odloči vlada na predlog nadzornega sveta sklada ob obravnavi poslovnega poročila sklada.

V. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA

15. člen

(upravljanje namenskega premoženja)

Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za vplačila in izplačila iz naslova namenskega premoženja preko posebnega denarnega računa.

Sklad loči namensko premoženje od sredstev za delo tako, da ob uveljavitvi tega sklepa:

-

obstoječi žiro račun št. 50100-627-7566 uporablja kot poseben denarni račun namenskega premoženja za sprejemanje vplačil in opravljanje izplačil iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in

-

odpre nov žiro račun za poslovanje s sredstvi za delo.

Sklad lahko za opravljanje servisiranja kreditiranja naložb varstva okolja sklepa pogodbe z bankami samo v svojem imenu in za račun namenskega premoženja.

V primeru iz prejšnjega odstavka sklad zagotavlja ločeno spremljanje poslovanja z namenskim premoženjem oziroma denarnega toka tega premoženja na posebnih podračunih in jih evidentira v svojih poslovnih knjigah in poslovnih poročilih na osnovi mesečnih zbirov.

Za naložbe namenskega premoženja v posojila, bančne depozite in vrednostne papirje se uporabljajo določbe 29. do 36. člena zakona o javnih skladih (v nadaljnjem besedilu: ZJS).